Opravila in naloge

Akademski glasbenik igra (poustvarja skladbo) na svoj inštrument v različnih glasbenih sestavih in skupinah. Akademski glasbenik lahko tudi poučuje. Če študentje glasbe opravijo izpite iz andragoško-pedagoškega sklopa predmetov, se obseg delovnega področja glasbenika razširi na poučevanje v osnovnih in srednjih šolah splošnega šolstva. Ob začetku poučevanja je po zakonu o pedagoški dejavnosti dolžan opraviti še strokovni izpit. Vloga profesorjev glasbe je ozaveščanje mladih o umetnostni vrednosti glasbenih stvaritev, s čimer prispevajo k razvoju glasbenih kadrov in dvigajo splošno kulturno raven, predvsem pa seznanjajo učence s pestro glasbeno dediščino. Poučevanje na glasbenih srednjih in visokih šolah zahteva odgovornost, glasbeno-tehnično suverenost, razumevanje pedagoških metod in smisel za delo z mladimi. Znanje si študentje glasbene akademije po končani nižji in srednji glasbeni šoli ter uspešno opravljenem sprejemnem izpitu pridobijo med večletnim študijem izbranega predmeta oziroma smeri. Zelo pomemben je praktični del, kjer bodoči glasbeniki poustvarjajo solistična, komorna in orkestralna dela domačih in tujih skladateljev iz raznih glasbenih obdobij. Tako se bodoči akademski glasbeniki izpopolnjujejo v izvajalski praksi in se neposredno seznanjajo z vlogo poklicnega glasbenika. Naslednje delovno področje je spremljava gledaliških in lutkovnih predstav. Tu glasbenik enakovredno sodeluje z igralci, jih zvočno podpira s šumi, zvoki, glasbo. Dostikrat tudi sam sodeluje pri predstavi kot igralec, zato mora poleg smisla za sinhronizacijo in improvizacijo imeti še nekaj igralskega in animatorskega znanja. Obstaja pa še ena veja te zvrsti žive glasbene spremljave: glasbena improvizacija ob nemem filmu, nekdaj edini način za zvočno filmsko kuliso. Mnogi poklicni in ljubiteljski glasbeniki se družijo na vajah in koncertih vedno bolj ambicioznih in vse boljših krajevnih pihalnih godb. Tako se akademskim glasbenikom obeta več delovnih mest tudi v manjših krajih, poživi se krajevno kulturno življenje in bogati izobraževalna ponudba.

Znanja in spretnosti

Akademski glasbenik doseže visoko stopnjo izobrazbe z opravljeno diplomo in s sklepnim recitalom na glasbeni akademiji. Pogoj za uspešno poklicno udejstvovanje glasbenika je mnogo ur načrtne vadbe in glasbena nadarjenost. Drugače kot samouki in samorastniki so akademski glasbeniki pogosto kar pretesno privezani na svojo področno dejavnost, čeprav je danes večja prepletenost s sorodnimi strokami in poklici zelo dobrodošla. Ta poklic torej zahteva široko razgledanost, nadarjenost, motorično spretnost, ustvarjalnost in vztrajnost. Spričo izčrpavajoče narave dela, ki je že zaradi poklica samega in študija individualistično, je nujen čut za skupinsko prizadevanje, za prilagajanje glasbenim in medosebnim situacijam. Glasbeniki se med izvajanjem vživijo v skladbo in v skupinskem duhu “z navdihom glasbenih muz” združijo željo po stvaritvi nečesa, kar je sicer minljivo, a hkrati lepo in veličastno.

Razmere za delo

Delovno okolje je pretežno nezahtevno in ne ogroža zdravja. Obstajajo pa težave s prostori za individualno vadbo, tudi zaradi deljenega delovnega časa. Intenzivni ritem dela v večernih urah in ob koncu tedna povzroča premike dnevnega bioritma, izpostavljenost hrupu pa velja omeniti posebno v pihalnih orkestrih, ki večinoma nimajo ustreznih vadbenih prostorov za svojo zvočno jakost.

Predvidena izobrazba

Akademija za glasbo

Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – Srednja glasbena in baletna šola

Konservatorij za glasbo in balet Maribor

Nižje glasbene šole in zasebne glasbene šole

Vir: Zavod za zaposlovanje RS

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR