Prednosti kadrovskih štipendij
Višina kadrovskih štipendij je v povprečju ena izmed najvišjih. Kadrovske štipendije namreč ne smejo biti nižje od državne štipendije, h kateri so prišteti vsi dodatki (več o državni štipendiji -> Vse o državni štipendiji). Kljub temu, da so kadrovske štipendije tako visoke, je vsako leto mnogo takih, ki ostanejo nepodeljene. Še ena izmed prednosti kadrovskih štipendij je tudi ta, da zagotovijo takojšno zaposlitev po končanem šolanju oz. študiju.
Namen kadrovskih štipendij je povezovanje bodočih zaposlenih in bodočih delodajalcev – merila
Kadrovske štipendije podeljujejo delodajalci običajno glede na stopnjo in področje izobraževanja, kjer delodajalci potrebujejo kader. Podjetja si lahko preko dolgoročnega kadrovskega načrtovanja (štipendiranja) zagotovijo razvoj ustreznih kadrov (vas podpirajo pri izobraževanju) in na ta način spodbudijo razvoj podjetij. Pogoji za pridobitev kadrovske štipendije so enaki, kot za vse ostale, na kratko, morate biti državljan Slovenije, ne smete biti v delovnem razmerju, prav tako ne smete biti prijavljeni na Zavod za zaposlovanje. Prav tako pa velja, da ob prvem vpisu v prvi letnik srednje šole niste bili starejši od 22 let oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo niste starejši od 27 let. Merilo je pogosto tudi raven in smer izobraževanja. Tako lahko podjetje kot pogoj postavi npr. smer strojništvo, kot merilo pa npr. podrobnejšo usmeritev znotraj strojništva ali raven izobraževanja, kjer da prednost strojnikom pred strojnimi tehniki ali obratno. Med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje in dosegajo merila, se delodajalec odloči po lastni presoji, upošteva lahko tudi ocene, izkušnje, osebno motivacijo in podobno.
Kako se lotiti iskanja kadrovske štipendije?
Študenti se lahko s kadrovskimi štipendijami, ki jih podeljujejo delodajalci, seznanijo na več načinov. Najprej pobrskajte po internetu. Za ta namen preglejte naslednje spletne strani:
-Na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS ( Izmenjevalnica)
– na spletni straneh Regionalnih razvojnih agencij (RRA). Teh je 12 in na lokalnih nivojih zbirajo ponudbe in potrebe delodajalcev po kadrih, bodočih kadrih in željah, ter jih povežejo z štipendisti. Seznam RRA:
- Regionalni razvojni center Koper
- RRA Severne Primorske
- RRA Gorenjske
- RRA Notranjsko kraške regije
- RRA Ljubljanske urbane regije
- Razvojni center Novo mesto
- RCR Zasavje
- RRA Posavje
- RRA Celje
- RRA Koroška
- Mariborska RA
- RRA Mura
– zadnja možnost pa je še spremljanje spletnih strani podjetij, saj določeni objavijo informacijo o kadrovski štipendiji samo na svoji spletni strani ali pa v internem glasilu.
Razpis bo objavil Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS ter regionalne razvojne agencije do konca februarja. Vlogo za kadrovsko štipendijo je treba oddati podjetju ali tistemu, ki za podjetje zbira prijave ali vodi izbirni postopek (npr. kadrovska agencija, regionalna razvojna agencija, ali podobno). Rok oddaje, vsebina vloge in naslovnik so navedeni ob razpisu kadrovske štipendije.
Kakšna je višina štipendije in kakšne so obveznosti?
Kadrovska štipendija je navišja in zakonsko je določeno, da ne sme biti nižja kot državna. Višina se razlikuje od delodajalca do delodajalca, vendar pa je v letu 2015 povprečna kadrovska štipendija za dijake znašala 140,64, za študente pa 180,32 evrov mesečno. Prejemalo jo je 210 dijakov in 429 študentov (upoštevane le subvencionirane štipendije).
Za vse prejemnike štipendij velja, da uspešno zaključite letnik oziroma celotno izobraževanje, da opravite vsako leto enomesečno prakso pri delodajalcu, da se v času prejemanja štipendije ne smete zaposliti ali samozaposliti, po koncu izobraževanja pa morate sprejeti delovno mesto, ki vam ga ponudi delodajalec, ki vas je štipendiral. Štipenditor določi tudi druga podrobnejša pravila in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati štipendist (npr. diplomska naloga vezana na podjetje itd.). Vse obveznosti se uredijo s pogodbo o štipendiranju, ki se je morate držati tako vi kot tudi štipenditor. Pogodbo o štipendiranju pa lahko v prvem letu štipendijskega razmerja po preteku enomesečne delovne prakse odpoveste vi ali pa delodajalec.
Če prejmete kadrovsko štipendijo, ki jo sofinancira država, vam mora štipenditor vsako leto omogočiti enomesečno opravljanje prakse, po zaključku vašega izobraževanja pa vas mora po preteku dveh mesecev zaposliti . Veliko dijakov in študentov to gleda kot obveznost, vendar gre na trgu dela v resnici za izredno priložnost zagotovljene prve zaposlitve, saj so ravno prvi iskalci zaposlitve med bolj ogroženimi skupinami na trgu dela. Ponudba kadrovskih štipendij je tako pomemben kazalnik potreb delodajalcev in je to smiselno upoštevati tudi pri odločitvi za vpis na smer ali izobraževalni program.
