Kdo je izbiral knjige in kako?

Pripravljal ga je ustanovni odbor značke, ob sodelovanju slavističnega aktiva ali njegove komisije. Izbirali so med dobrimi sodobnimi slovenskimi leposlovnimi deli. Seznam je imel enoletno veljavo, predvideno je bilo izpopolnjevanje s sodobnimi deli. V seznamu vsake stopnje pa je moralo biti vsaj po eno Prežihovo delo.

Komu je bila prva bralna značka namenjena?

STOPNJA STAROSTNA SKUPINA ŠT. PREBRANIH DEL NAGRADA
I. stopnja 3.–5. razred OŠ 5 bronasta Prežihova značka
II. stopnja 6.–8. razred OŠ 7 patinirana srebrna Prežihova značka
III. stopnja 1. in 2. letnik SŠ 10 srebrna Prežihova značka
IV. stopnja 3. in 4. letnik SŠ 10 zlata Prežihova značka


Kako so vedeli, da so učenci knjige res prebrali?

Učenci so morali ob branju vsakega proznega dela pisati zapiske. Za vsako stopnjo posebej je bilo določeno, kaj so morali zapiski vsebovati. Iz pesniške zbirke, ki jo je bralec moral prebrati, pa se je moral na pamet naučiti po tri pesmi po lastni izbiri. Oddaja zapiskov je štela kot prijava kandidata. Če zapiski niso bili “ustrezni”, jih je mentor (učitelj slovenskega jezika, razredni učitelj) zavrnil oz. sprejel po “izboljšavi”. Pogovor med mentorjem in bralcem je potekal v obliki “skušnje” pred komisijo. Pravilnik je svetoval, naj se pogovor opira “zlasti na zapiske ter naj bo čim bolj sproščen in širok”, predpisoval pa je tudi, naj značko dobi le tisti kandidat, “ki pokaže stopnji primerno zadostno poznavanje in razumevanje predpisanih del in piscev”.

In tisti, ki so uspeli?

Že ob prvem zaključku branja so slavnostne prireditve organizirali različno: obisk pisatelja Franceta Bevka, ogled rojstne hiše Prežihovega Voranca, podelitev značk v okviru takrat zelo pomembnega pionirskega tedna. Bralna značka motivira mlade za branje tudi v srednji šoli. Pri načrtovanju in izpeljavi sodelujejo dijaki ter profesorji slovenščine in knjižničarji na srednjih šolah. ponekod je obšolska dejavnost; ponekod se izvaja v okviru ponudbe OIV. Povezuje se z dejavnostmi šolske knjižnice, z debatnimi klubi, z organizacijo literarnih nastopov, z literarnim ustvarjanjem dijakov (izdajanje glasila) ipd.

Kaj pa danes?

Tudi dandanes je osnovni namen bralne značke motivirati učence za branje. Vodijo jih mentorji Bralnih Značk v osnovnih šolah. Lahko je interesna dejavnost ali predmet (literarni klub), povezuje pa se s poukom slovenščine, šolsko knjižnico, literarnim glasilom, novinarskim krožkom in tako dalje. Katere knjige boš moral/a prebrati določa Bralna značka Slovenije, vsako leto pa Knjižnica Otona Zupančiča pripravi priporočilni seznam knjig. Učenci se vključujejo v bralni debatni klub, projektna dela raziskovalno in ustvarjalno delo, srečevanje z jezikom, tudi branje umetnostnih besedil, uporaba različnih medijev, sodelovanje z drugimi krožki na šoli), slovenski knjižni kviz, povezave z mediji, knjižna klepetalnica na internetu.

Vir: uradna stran Bralne Značke

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR