1. Ali pouk poteka v turnusih, kakšen je urnik?
Turnus pomeni deljeni urnik na šoli, zato se pouk največkrat razdeli na dopoldanskega in popoldanskega. Ponekod imajo pouk en teden dopoldne in en teden popoldne, drugje samo kakšen dan ali dva. Zato že prej razmislite, ali vam takšen način pouka odgovarja, sploh če imate kakšne popoldanske obveznosti. In nazadnje, povprašajte, kakšen urnik vas čaka. Pozanimajte se o tem, kdaj se zjutraj začne pouk, da si boste lahko organizirali vsakodnevni prevoz in izračunali čas, ki ga potrebujete do šole.
2. Kako je s hrano v šoli?
Predvsem se pozanimajte, ali je na šoli menza, kuhinja, poglejte, kakšna je jedilnica, imate možnost toplega obroka. Na malico se morate prijaviti, pod določenimi pogoji pa ste upravičeni do subvencije. Preverite tudi, kakšni so tedenski jedilniki in ali so na šoli avtomati. Dobro pa je preveriti tudi, ali se v bližini šole nahaja kakšna trgovina ali pekarna in, ali je na šoli med odmorom na voljo sveže sadje.
3. Imajo na šoli garderobo, telovadnico?
Odgovor ni tako samoumeven kot na osnovni šoli. Ponekod imajo sistem samostojnih omaric, ponekod se omarice razdelijo na več dijakov, drugje imajo le garderobe. Tudi za ure športne vzgoje se izvajanje te razlikuje – kdaj se izvaja, na začetku ali na koncu pouka. Ponekod ima šola telovadnico, ponekod se telovadba izvaja v najbližji športni dvorani, drugje se ure športne vzgoje opravljajo glede na letni čas (npr. pozimi plavanje, drsanje, poleti telovadba na najbližjem športnem igrišču). Tudi glede obutve se šole lahko razlikujejo, zato preverite, ali so copati obvezni.
4. Kakšne so izvenšolske dejavnosti in obvezne izbirne vsebine?
Z izvenšolskimi aktivnostmi si zapolnite prosti čas, hkrati pa se lahko dobro sprostite, se česa novega naučite ter spoznate tudi dijake drugih razredov. Pred samim vpisom se vselej pozanimajte, katere dejavnosti so plačljive in katere brezplačne v okviru šole. Obvezne izbirne vsebine obsegajo ekskurzije, različne tabore (npr. jezikovni, matematični, fizikalni …), določene krožke, šolo v naravi itd. Na informativnem dnevu vprašajte, kam so dijaki v prejšnjih letih hodili na ekskurzije in izlete, kakšne so povprečne cene in ali so izbirne vsebine povezane z vašo smerjo.
5. Praksa?
Nekatere smeri, predvsem tehniške in poklicne, zahtevajo od dijakov uspešno opravljeno prakso. Praktični del izobrazbe se od šole do šole razlikuje. Nekatere smeri imajo praktični del že kar na sami šoli, nekatere izven nje, spet druge šole oboje kombinirajo. Vprašajte jih, ali si lahko prakso izberete sami, in morda, ali jo lahko opravljate kar doma, če imajo starši storitev ali dejavnost, ki je povezana s smerjo vašega izobraževanja. Pozanimajte pa se tudi o možnosti prakse v tujini.
6. Kateri tuji jeziki so na izbiro?
Že v prijavi boste morali izbrati tuji jezik, zato na informativnem dnevu vprašajte, kateri se izvajajo na vaši bodoči šoli, saj ni nujno, da se vsi. Prvi je po večini kar angleščina. Ponekod se učijo še tretji tuji jezik, skoraj na večini srednjih šol pa se lahko udeležite jezikovnega krožka.
7. Ali šola izvaja 5. predmet na maturi in kakšne poklice lahko delate?
Na strokovnih šolah lahko dijaki svoje izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, za vpis na določene fakultete pa je treba opraviti še 5. predmet. Zato že na informativnih dneh preverite, ali lahko opravljate 5. predmet kar na svoji šoli in če ne, kje ga lahko. Pozanimajte se tudi, katera dela lahko opravljate oz. na katerih delovnih mestih se lahko zaposlite. Tisti, ki se vpisujete z namenom nadaljevanja šolanja, morate poznati vaše možnosti vpisa naprej.
8. Katere dijaške statuse imajo lahko dijaki?
Če niste vpisani v športni ali umetniški program, a vseeno večji del svojega prostega časa posvetite dodatnim dejavnostim, povprašajte, kakšni so pogoji za pridobitev statusa športnika ali kulturnika. Tudi vsi, ki se boste v šolo vozili vsak dan in imate slabe prometne povezave, povprašajte, kako je s statusom vozača. Na ta način lahko dobite kakšno ugodnost več kot ostali vaši sošolci.
9. Kakšne dosežke dosegajo dijaki in katere projekte izvajajo?
Vprašajte, katera tekmovanja potekajo na šoli, kakšni so uspehi dijakov na njih. In čeprav je uspeh na maturi odvisen predvsem od vas in vašega učenja, vseeno povprašajte, kakšen je povprečen uspeh dijakov na maturi. Pomembna je tudi informacija, kakšne projekte imajo na šoli, ali ti projekti vključujejo tudi sodelovanje z drugimi državami, morebitne izmenjave dijakov? Projekti vam bodo dali ogromno dodatnega znanja in dobro mero samozavesti.
10. Kakšen je osip, omejitev vpisa?
Povprašajte, kakšen je osip dijakov v prvem letniku in koliko dijakov letnike ponavlja. Sicer to ni nujno pokazatelj, da šola ni dobra ali pa da je težka, lahko pa vam da oceno, kako vztrajni so dijaki. Povprašajte, kam preusmerjajo dijake, ki jim je njihov izobraževalni program pretežak, kam se večinoma prepisujejo, ali jim pri tem pomagajo. Seveda pa ne pozabite na informacijo o omejitvi vpisa.
11. Kakšno je dijaški organiziranje?
Ne nazadnje je pomembno tudi, kako so dijaki vključeni v oblikovanje šolskih vsebin, do kakšne mere upoštevajo njihove predloge, ali je na šoli dijaška skupnost, so dijaki med seboj povezani, kaj vse organizirajo.
Na šolah v času informativnega dneva šole zelo podrobno predstavijo življenje in delo na šoli, veliko podatkov je zapisanih tudi v predstavitvenih knjižicah, ki jih boste ponekod prejeli. Ko se boste vrnili domov, polni vtisov in informacij, si vzemite dovolj časa, da v miru premislite in se odločite za pravo šolo. Ne pozabite, da se na informativnih dnevih vsaka šola prikaže v najboljši možni luči, ki pa ni vedno prikaz dejanskega stanja, zato o izkušnjah povprašajte še znance in bivše dijake izbrane šole.
