Na to, kako dobri boste v reševanju križank, vpliva kar nekaj faktorjev, najpomembnejši pa so slednji:

– težavnost križanke,

– izkušnje v reševanju,

– značaj in izobrazba reševalca.

Za začetek reševanja si je pametno izbrati lažjo križanko, morda tisto, ki je v kombinaciji s slikami ali fotografijami. Tisti, ki imajo mnogo izkušenj, zagotovo ne bodo zaskrbljeni gledali v slovarje in atlase, da bi najdli npr. ime levega pritoka Rena v Švici. Takšne reči imajo dobri križankarji že v malem prstu.

Manj pomembna, a vseeno važna, je izobrazba

Ni vseeno, ali je reševalec križank nekdo z dokončano osnovno šolo, ali pa ima magisterij. Pogosto nam tisto, kar smo se naučili v šolskih klopeh, pride prav pri reševanju križank. Trma, dobra volja, pozitivna energija, vztrajnost in mirni živci so zagotovo tvoji prijatelji, ki ti pomagajo, da križanko rešiš pravilno in do konca. Če pa si eden tistih, katerim je reševanje križank le za zabavo, in ti je vseeno, ali prideš do konca ali ne, pa blagor tebi! Večina strastnih reševalcev želi priti zadevi do dna in zapolniti vsak prazen kvadratek ki čaka svojo črko.

Kako se je vse skupaj sploh začelo?

Pravijo, da je oče križank sicer Anglež, preseljen v New York, Arthur Wynne. Novinar, ki je decembra 1913 v časopisu New York World prvič objavil križanko, ki je bila zasnovana približno tako, kot jo poznamo danes. Do leta 1920 se je miselna igrica preselila iz omenjenega časopisa še v ostale ameriške in še dalje po drugih koncih sveta. Vendar pa – Sarajevčan, Fehim Spahić, je že 8 let pred tem v sarajevskem časopisu Nada objavil križanko. Leta 1890, torej še pred obema omenjenima avtorjema, pa je Italijan Giuseppe Airoldi v časopisu objavil preprosto križanko s štirimi horizontalnimi in štirimi vertikalnimi vrsticami. Gledano realno, je bil on pionir križanke.

In na Slovenskem?

Oče slovenske enigmatike, torej reševanja križank, je vsekakor duhovnik in vsestranski ustvarjalec, Peter Butkovič Domen. Ta je v 20. letih 20. stoletja slovenske časopise in revije obogatil s svojim znanjem in poznavanjem enigmatike in ugankarstva. Leta 1937 je izšel prvi samostojni ugankarski list, Križ Kraž. Po drugi svetovni vojni pa se je ugankarstvo pri nas še bolj razširilo in dobili smo več revij za nadobudne reševalce: Kajfež, KIH, PIP, VEŠ, Ugankar, Križemkražem. Ob ločevanju Slovenije od Jugoslavije, pa se je pri nas zgodil veliki ugankarski bum! V tistem času je izšlo več križank kot kadarkoli poprej. Očitno je Slovence pestila nova sprememba in sproščali so se ob reševanju zahtevnih in manj zahtevnih kratkih vprašanj iz križank.

Lepa križanka

Je križanka lahko lepa? Vsako križanko se ocenjuje s tremi merili:

– povprečna dolžina besed,

– estetskost,

– rešljivost.

Povprečje: seštejemo število belih polj, ga pomnožimo z 2 in dobljeno delimo s številom vodoravnih in navpičnih besed. Zlato povprečje naj bi bilo nekje med 4 in 6 črk.

Estetskost: sem spada razporeditev črnih polj ter črkovni ter besedni izbor. Pravilo: ustavlja se samo samostalnike in v ednini. Izjema so besede, ki imajo v SSKJ oznako “navadno v množini”, prav tako pa tudi množina šteje še prebivalce ter rastlinske in živalske družine.

Rešljivost: kako gladko ali zapleteno je reševanje.

Stroga pravila pri enigmatiki

Uporaba vulgarizmov, torej “slabih” besed v uporabi križank velja za večno prepoved. Seveda, saj bi s tem avtorji križank nagovarjali reševalce k neprimernemu izražanju, kar pa nikakor ni namen križank. Prav tako naj bi se avtor izogibal uporabi pogovornih in nižje pogovornih besed. Svoj čas, še pred udarom komerciale, kot jo poznamo danes, je bilo v križanke prepovedano umeščati imena tovarn ali njihovih izdelkov. Danes si žal križanke brez oglasov že ne predstavljamo več.

Običajna križanka, Italijanka, Skandinavka?

Poznamo jih kar nekaj. Največkrat se srečamo s simetrično križanko. To je mati vseh križank in tista najpogosteje umeščena v ugankarske revije. Poznamo pa še druge vrste križank:

– magična, pri kateri vsako besedo vpišemo kar dvakrat, v horizontalna polja in vertikalna

– diagonalna

– tridimenzionalna, 3D, pri kateri nam služi kot polje reševanja zrisana kocka s tremi stranicami. Besede se vpisuje na dve ploskvi.

– tri- in štirizlogovna

– italijanska, francoska, skandinavska (ena najlažjih)

– tematska, ki uči in vzgaja hkrati. Teme so lahko različne: lani umrle znamenite osebnosti, Gregorčičeve pesmi, italijanske reke, in podobno.

– skrita križanka. Ta je najzahtevnejša, saj nima, če si predstavljate, nobenega izpolnjenega kvadratka! Čaka vas popolnoma prazno polje, v katerega se vpiše črke, številke ter obarvana črna polja.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR