Vprašanje ni kako izbirati študij, ampak študij za poklic.

Izbiro začnete nekako takole: Kaj me zanima?, Kaj bi me veselilo?, S čim bi se ukvarjal?, Kaj bi lahko z veseljem delal? Nesmiselno je postavljati vprašanja kje bo dobra služba, dobra plača, stalna zaposlitev itd. Na ta vprašanja danes ni odgovora za čas, ko boste končali študij. Današnji pogoji bodo takrat povsem drugi.

Razmišljanja o prvih štirih vprašanjih, vas morajo nujno pripeljati na neko področje dela, na primer na tehniško, pravno, naravoslovno, zdravstveno, organizacijsko, poslovno itd. In ko se vam zdi, da vam je eno teh področij najbližje, začnite v njem iskati svoj prostorček. Začnite se zanimati za poklice v tem področju. Poklic pa ni samo ime, ampak predvsem zbirka raznih del in opravil, ki so vsak zase spet lahko poklic. Pravnik je ime poklica. In kot veste so pravniki: sodniki, tožilci, odvetniki, notarji, pravniki za gospodarske zadeve in še in še. Vse to so poklici znotraj poklica pravnik.

V prvem letniku fakultete se je mnogo vpraša, kaj naj naredijo. Bili so razočarani nad vsebino. Neki splošni predmeti, nepovezani z njihovo predstavo o tem študiju, ali temeljni teoretični predmeti, za kasnejšo nadgradnjo, spet moreči in ‘brezvezni’. Upadala je morala, upadal je zagon, začele so se medsebojne primerjave, kot ponavadi v svojo škodo in letnik je visel na nitki. Ni torej dovolj, da se samo vpišete. Naredite prvi korak v študij. Treba je imeti cilj. Poklic zaradi katerega študirate in boste premagali te prve ovire in vse naslednje.

Skupina vprašanj, ki si jo velja zastaviti pri izbiri študija za poklic – odgovori pomagajo oblikovati cilj in tako premagati prej omenjene težave:

  1. Kakšni so moji resnični interesi za neko področje ali poklic? Samo tisto k čemur ste bolj trajno usmerjeni je vaš resnični interes. Vaši trajni ‘konjički’, nagnjenost k določeni snovi, vsebini itd.
  2. Drugo kar lahko prispeva k premagovanju prej omenjenih težav je spoznavanje moči svojih motivov za določeno področje ali poklic. Kako spoznati svoje motive? Če si rečete, ‘da bom prevajalec v evropskem parlamentu’, je to motiv, če si rečete,‘da bom pomagal ljudem’, ‘da bom veliko zaslužil’ so vse motivi.
  3. In še tretje kar prispeva k zmagi nad prvim letnikom in tudi kasneje. To je ocena svojih sposobnosti. Pri samoocenjevanju pa delamo velike napake. Prva od njih je, da radi primerjate svoje sposobnosti in lastnosti s tistimi, ki so pri drugem zelo izrazite (in se vam hkrati zdijo pomembne). Druga napaka je, da se redko vprašate ‘kaj pa gre meni zelo dobro od rok, za kaj sem sposoben’. Ne trudite se dovolj odkriti svojih prednosti. Tretja pa je v tem, da ne presojate svojih sposobnosti glede na cilj, ki je pred vami, to pa je poklic. Te sposobnosti morate spoznati in jih izrabiti kot svoje prednosti.

Morda se vam zdi, da s tem še niste dosegli nič bistvenega za svoj študij, saj je vse doslej samo fantaziranje. Samo navidez! V resnici ste postavili temelje za dobro poklicno in študijsko odločitev. Šele za tem je za dobro izbiro študija za poklic potreben še manjši sprehod po objektivnih okoliščinah povezanih s poklicem in študijem.

Ali poznam vpisne in druge študijske pogoje pogoje? Ko boste dobili Razpis za vpis, si vzemite čas in podrobno preglejte prvih osem strani splošnih vpisnih pogojev.

Ali poznam vsebino študija? Nepoznavanje predmetnika, torej vsebine študija, pogosto ubije začetni polet. Ker ne poznate celote, vas zruši prva ovira. In če še cilj (poklic) ni dovolj jasen, je dokončen poraz tu.

Še beseda o študijskem režimu Obisk predavanj ni obvezen. Profesorji ne ocenjujejo sproti. Študij torej res ne postavlja formalnih dnevnih pravil dela in vedenja. Zato pa terja od študenta mnogo večjo delovno samodisciplino kot srednja šola. Študijska ‘svoboda’ hitro zapelje in vas lahko vrže iz tira.