Poklici prihodnosti

Sodobni trendi na področju zaposlovanja nam sporočajo, da delodajalce v enaki meri ali celo bolj kot formalna izobrazba zanimajo vedenjske lastnosti in izkušnje posameznika na določenem področju. Zato sploh ni nujno, da novo službo iščemo strogo v okviru pridobljene izobrazbe, ampak lahko gledamo širše in se odločimo za poklic, ki glede na sodobne smernice ponuja večje perspektive in varnejšo prihodnost.

Vsi bi radi postali družboslovci

In kateri so ti poklici, ki naj bi zagotavljali dobro naložbo za prihodnost? Po besedah Marka Župančiča iz Zavoda za zaposlovanje RS se splošni trend kljub v zadnjem času spremenjenim ekonomskim razmeram že nekaj let nagiba v prid naravoslovnih in tehniških usmeritev. “Na tem področju je trenutno in bo tudi v prihodnjih letih moč opaziti deficit strokovno usposobljenega kadra, pa ne zaradi dejstva, da bi se v teh panogah začelo odpirati več delovnih mest, vendar enostavno iz razloga, da je v zadnjih letih prisotna prava invazija na družboslovne študijske usmeritve, kar je pripeljalo do velike zasičenosti trga delovne sile na tem področju.”

Po podatki Statističnega urada RS, je bilo v letu 2013/14 največ študentov vpisanih v družboslovne študijske smeri (kamor štejeta tudi ekonomija in pravo), okoli 30 %. Sledi področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva z 20 %. Delež slednjega se v zadnjih letih zvišuje, predvsem na področjih matematike in računalništva ter zdravstva in sociale. Najmanj študentov je na področjih kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (4 %). S takšnimi deleži je Slovenija primerljiva z drugimi evropskimi državami, izjema je le Finska, kjer pa je večji vpis na naravoslovne smeri. Pri vpisu študentov na humanistične, umetniške in pedagoške smeri izstopa Avstrija, pri vpisu na zdravstvene smeri Belgija, pri družboslovnih smereh Luksemburg, pri storitvenih programih Madžarska, pri tehnoloških Francija ter pri agrikulturnih Češka. Do razlik pa pride na tretji stopnji študija, kjer so bolj priljubljeni naravoslovni programi.

Vendar pa priljubljenost programov ne pokaže realne slike zaposljivosti. Kar se tiče zaposljivosti diplomantov, je raziskava Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pokazala naslednjo razporeditev (velja za leto 2011):

Iskani poklici do leta 2020

Na Zavodu RS za zaposlovanje, sta nam Zlata Šlibar in Nada Senada Plestenjak povedali: »V zadnjih petih letih so se med poklici, ki so bili bolj iskani oz. hitreje zaposljivi, pojavljali predvsem naslednji: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij, orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.« Tudi v evropskem prostoru (EURES portal) ni večjih razlik pri iskanih poklicih, le da so dodani še tele-marketing oz. delo v klicnih centrih, projektni vodje, psihoterapevti.

Eksistenca in razvojna perspektiva

Za nasvet smo povprašali Aleksandro Klinar Blaznik z ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve. “Ključna faktorja, ki se ju moramo zavedati pri izbiri našega poklica, sta eksistenčna vrednost poklica in razvojna perspektiva. Seveda je nemogoče z gotovostjo trditi, kateri poklici bodo v prihodnosti najbolj perspektivni, saj se dinamika na področju zaposlovanja spreminja iz leta v leto in je podvržena številnim gospodarskim dejavnikom, kljub temu pa lahko izluščimo nekaj poklicev, ki imajo dobre nastavke za uspešnost v prihodnjih letih.” Glede na različne vire in raziskave, Zlata Šlibar in Nada Senada Plestenjak dodajta, da bodo v prihodnosti iskani:

Med tovrstne poklice spadajo:

• programer na področju softvera, IT strokovnjaki vseh vrst
• sistemski administrator
• finančni analitik
• tržnik, tržni raziskovalec
• farmacevt
• biokemik, biomedicinec
• zdravnik, zobozdravnik
• vsi poklici zdravstvene oskrbe, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …)
• poklici s področja kemije in razvoja novih materialov
• strojni inženir
• organizator dogodkov
• prevajalec
• finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki
• poklici s področja transporta in logistike
• zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem)

Tabela: Preglednica perspektivnih poklicev v EU do leta 2020

Vir: Švicarski raziskovalni inštitut Prognos; objavljeno v nemškem tedniku Focus.

Zanimivi poklici za prihodnost so še epidemiolog, etični heker, IT ”varnostnik” (varovanje podatkov), zasebni bančnik, spletni oblikovalec, specialist za 3D tiskanje, logistik, strokovnjak za naravno/alternativno energijo, poklici s področja ravnanja z odpadki, poklici v nano medicini, urbani agronomi. Medtem pa so slabe prognoze za poklice na področju poštnih storitev, tekstilne industrije, kmetijstva in hitre prehrane.

Andreja Jurček s Kariernega centra Univerze v Ljubljani pa pojasnjuje: »Dinamika na področju zaposlovanja se spreminja iz leta v leto in je podvržena številnim gospodarskim dejavnikom,  zato je seveda nemogoče z gotovostjo trditi, kateri poklici bodo v prihodnosti bolj in kateri manj perspektivni. Pomemben dejavnik  pri zaposlovanju je v zadnjih letih poleg strokovnega znanja posameznikova širina, želja po delu, strast do posameznega področja,  želja po vseživljenjskem učenju ter posameznikove osebne lastnosti in kompetence pridobljene v času študija. Pri iskanju prve zaposlitve veliko pripomore posameznika proaktivnost  ter povezovanje  s predstavniki gospodarstva že v času študija.« Ne glede na prognoze, kadrovski strokovnjaki svetujejo, da se ne opirate pri izobrazbi le na en sektor. Zato ni nič nenavadnega, da opravite dodiplomski študij s področja naravoslovja, podiplomskega pa s področja družboslovja, saj ne glede na vse, bo v prihodnosti pomembna vaša fleksibilnost na različnih področjih. Vedno bolj popularen pa je tudi ”outsourcing”, kar pomeni, da tudi če imate npr. diplomo iz računalništva, bodo nekatera podjetja raje izbrale ”cenejšo” delovno silo iz drugih evropskih držav ali celin. Tak primer je Irska, kjer v povprečju tretjino računalniških strokovnjakov najamejo iz Italije, Španije in Portugalske.

Novi poklici do leta 2030 in naprej

Futuristi pa poskušajo ugotoviti, katere službe se bodo pojavile v naslednjih 20 letih – ocenjujejo, da približno 60 % služb sploh še ni bilo odkritih. Nekaj futurističnih poklicev: amnezija-kirurg (odstranjevanje slabih spominov), semenski kapitalist v kmetijstvu, digitalni arheolog, dispečer dronov, organizator spletnih skupnosti, koordinator osebne nege, etiki novih znanosti, poklici, ki se ukvarjajo z oživljanjem izumrlih živalskih vrst, agent za človeške organe, geoinženirji za nadzorovanje vremena in rastlin, programerji pametnega prahu itd.