Opravila in naloge

Etnolog konservator je strokovni delavec v službi varstva nepremične kulturne dediščine. Nepremična kulturna dediščina so: arheološka najdišča, naselbinska območja, zlasti stara mestna in vaška jedra, oblikovana narava in kulturna krajina, stavbe, njihovi deli ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti in stavbe, ki so v zvezi s pomembnimi osebami naše politične, gospodarske in kulturne zgodovine. Nepremična kulturna dediščina so tudi deli tehničnih sistemov, oprema nepremičnin, ki je povezana z njihovo prvotno funkcijo in arheološke najdbe v plasteh arheološkega območja.

Konservatorstvo ali neposredno varstvo kot interdisciplinarna stroka je le del dejavnosti varstva nepremične naravne in kulturne dediščine. Širši del oblikujejo predvsem upravno – pravna, načrtovalna, kulturna, prosvetna, raziskovalna in ožje varstvena prizadevanja, ki preprečujejo propad in omogočajo razumevanje naravne in kulturne dediščine.

Konservatorstvo se ravna po načelih, ki jih določajo izkušnje, zakonska določila, mednarodni dogovori in strokovna priporočila. Poglavitne naloge konservatorstva so evidentiranje, vrednotenje in čim ustreznejše ohranjanje in vključevanje dediščine v današnje in prihodnje življenje. V njegov širše razumljeni pojem sodi tudi restavratorstvo, konservatorstvo za snov in obliko zlasti premične dediščine, ki pomeni osrednji delovni interes muzejskih delavcev, kustosov. Etnologija je veda, ki preučuje ljudsko kulturo in način življenja vseh socialnih in poklicnih skupin na ravni sedanjosti in vsakdanjosti.

Poglavitna skrb etnologa konservatorja je etnološka dediščina, posebna zvrst kulturne dediščine, katere značilnosti je poleg čisto materialnih, tehnoloških in širših humanističnih vrednosti poudarjen interes etnološke vede. V praksi je še vedno pogosto enačena z ljudsko kulturo, ki jo razumemo kot razmeroma samostojno kulturno strukturo podložniškega razreda v fevdalizmu. Z razširitvijo predmeta sodobnega etnološkega zanimanja na kulturne pojave tudi drugih družbenih in poklicnih skupin ter načina vsakdanjega življenja nosilcev teh kulturnih pojavov, je prišlo do vsebinske širitve pojma etnološke dediščine in preseganja anahronizma varstvene prakse.

Ta razmejuje posamezne spomeniške zvrsti glede na njihove značilne lastnosti, ki izhajajo iz tradicionalnih usmeritev posameznih strok. Varstvo etnološke dediščine zajema širok obseg opravil, ki ustvarjajo ugodne okoliščine za njeno ohranitev z rednim vzdrževanjem in ohranjanjem v izvirni in neokrnjeni obliki. Mednje uvrščamozlasti preprečevanje posegov, ki bi spremenili lastnost, vsebino, obliko, značaj ali neposredno okolje. Varstvo etnološke dediščine omogoča tudi njeno raziskovanje in ogled ter zagotavlja finančne in druge možnosti različnih drugih dejavnosti za uresničitev njene poglavitne, kulturne funkcije.

Zakonsko predpisane naloge etnologa konservatorja so: evidentiranje objektov in območij, inventariziranje, dokumentiranje, izdelava topografij, vrednotenje in posredovanje podatkov v Zbirni register dediščine. Pripravlja strokovne podlage za razglasitev objektov in območij kulturne dediščine za kulturni spomenik. Sodeluje pri pripravi strokovnih zasnov za varstvo dediščine, ki so obvezne sestavine urbanistično – planskih dokumentov. Pripravlja kulturno varstvena mnenja ob postopku sprejemanja prostorskih dokumentov in kulturno varstvenih pogojev ter soglasij za posege na nepremični dediščini in v zavarovanih območjih. Vključuje se v interdisciplinarne procese prenove in vnaša na podlagi novejših strokovnih izhodišč etnološki vidik v interdisciplinarno proučevanje vseh zvrsti kulturnih spomenikov in kulturne dediščine.

Za obnovitvena dela na etnoloških spomenikih izdeluje konservatorske programe in vodi njihovo obnovo. Popularizira varstvo kulturne dediščine, raziskuje, svetuje imetnikom kulturne dediščine in spomenikov, kako najprimerneje vzdrževati, obnavljati in ustrezno varstvenim zahtevam živeti v zavarovanih objektih. Etnolog konservator opravlja tudi mentorstvo pripravnikov in se strokovno izobražuje. Bolj posredno in v interdisciplinarnem smislu se ukvarja tudi z nalogami usmerjanja poselitve, prenove naselij in oblikovanja novogradenj.

Delovna področja

Etnolog konservator, ki je praviloma zaposlen na zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je predvsem terenski delavec. Njegov teren je območje organizacijske enote zavoda. Na terenu dediščino evidentira, spremlja stanje že evidentirane dediščine, vodi obnovitvena dela, sodeluje z lastniki dediščine pri posegih, predava o pomenu dediščine in varstveni dejavnosti. Na Zavodu obdeluje zbrano terensko gradivo in ga dopolnjuje še z drugimi podatki za potrebe dokumentacije in Zbirnega registra dediščine.

Pripravlja topografije – značilnosti zemeljskega površja – in dosjeje za posamezne objekte dediščine. Izdeluje gradiva za razglasitev kulturne dediščine za kulturni spomenik, za plansko in prostorsko dokumentacijo, za soglasja in mnenja ob vsakršnih posegih na objektih kulturne dediščine, za rekonstrukcije objektov kulturne dediščine in za novogradnje v zavarovanih območjih. Pripravlja konservatorske programe za posege na kulturnih spomenikih in prenovo naselij.

Delovni pripomočki, materiali, dokumenti

Konservator pri svojem delu na terenu, pri čemer ne more brez osebnega vozila, poleg beležnic in posebnih terenskih obrazcev za vnašanje potrebnih podatkov o objektu ali območju uporablja še fotoaparat, video kamero, diktafon in topografske karte.

Na zavodu pridobljeno terensko gradivo vnaša v računalnik in predpisane podatke o objektih oziroma območjih kulturne dediščine vnese v Zbirni register dediščine. Posebej obdela še video in fotografsko gradivo in preveri obstoječe kartografsko gradivo. V nastavljeni dosje za vsak objekt posebej sproti vnaša vse novosti v zvezi z njim, še posebno pri obnovitvenih delih ali poškodbah.

Temeljno gradivo etnologovkonservatorjev je objekt ali območje nepremične kulturne dediščine, ki ga dodatno opredeli z najrazličnejšimi ustnimi in pisnimi viri, od arhivskih podatkov do zaznamb v že objavljeni literaturi.

Izdelki in storitve

Izdelek etnologa konservatorja so prvenstveno obdelane temeljne evidence objektov in območij kulturne dediščine. Njihova nadgradnja je posredovanje podatkov v Zbirni register dediščine. Izdelki etnologa konservatorja so tudi strokovna gradiva za razglasitev objektov kulturne dediščine za kulturni spomenik, za prostorske dokumente, kulturno varstvene zahteve in soglasja ter konservatorski programi. Med izdelke sodijo tudi najrazličnejša poročila in članki o strokovnem delu.

Med storitve sodijo strokovna svetovanja in predavanja, organizacija najrazličnejših strokovnih srečanj in predstavitve v medijih. Etnolog konservator širi zavedanje o pomenu nepremične kulturne dediščine pri njihovih lastnikih in v širši javnosti.

Potrebna znanja, spretnosti in veščine

Temeljno znanje si pridobi etnolog konservator na dodiplomskem študiju na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani. Nujno je nenehno strokovno izpopolnjevanje, zaželen je podiplomski študij, ki ga je možno vpisati na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo.

Seznanjen mora biti tudi z osnovami konservatorstva in drugih ved, ki se pojavljajo v varstveni dejavnosti, še posebno tistih, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora in stavb. Te so predvsem arheologija, arhitektura, geografija, gradbeništvo, krajinarstvo, umetnostna zgodovina, urbanizem in zgodovina. Poznati mora osnova načela upravnega postopka, široke palete zakonodaje, vezane na varstvo, prostor, gradnjo ipd. Seznanjen mora biti z osnovnimi načeli muzealstva, dela urbanistov, znati mora ‘brati’ arhitekturne načrte projektantov, obvladati morajo poznavanje starih gradbenih obrti in obrtnih tehnik. Bistvenega pomena je interes za raziskovalno, interdisciplinarno, terensko delo.

Etnolog konservator mora imeti smisel za risanje, fotografijo in občutek za prostor. Obvezno je znanje osnov računalništva in vozniški izpit. Izredno pomemben je pozitiven odnos konservatorja do kulturne dediščine, strok v varstveni dejavnosti in do lastnikov objektov kulturne dediščine.

Psihofizične sposobnosti

Etnolog konservator mora imeti dobro fizično kondicijo in dobre komunikativne sposobnosti. Biti mora iznajdljiv in prilagodljiv v pogovorih z najrazličnejšimi ljudmi različnih interesov in izobrazbene ravni.

Znati se mora orientirati v prostoru, v propadajočih objektih, ne sme se bati višine. Kot pogojno oviro za njegovo delo velja omeniti barvno slepoto, alergijo na hišni prah in na pike žuželk.

Interesi in osebnostne lastnosti

Etnolog konservator mora imeti pozitiven odnos do kulturne dediščine nasploh, biti mora strpen v stikih z ljudmi. Imeti mora smisel za terensko interdisciplinarno delo. Še posebno zaželene lastnosti so skrbnost in vztrajnost pri delu, sposobnost opazovanja in treznega presojanja.

Razmere za delo

Etnolog konservator mora biti pripravljen na neugodnosti vremenskih razmer pri pogosto neodložljivem terenskem delu. Med raziskovalnim in nadzornim delom na objektih je izpostavljen hišnem prahu, prepihu, izhlapevanju barv in različnih zaščitnih sredstev.

Nevarnosti, poškodbe pri delu, zaščita

Pri terenskem delu je izpostavljen predvsem nevarnostim padca z višine ali poškodbam ob rušenju poškodovanih objektov.

Predvidena izobrazba

Filozofska fakulteta v Ljubljani

Vir: Zavod za zaposlovanje RS

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR