Opravila in naloge

Arhitekt se najprej pogovori s stranko (naročnikom del) o njenih željah in predlogih. Glede na vrsto objekta, predlagane posege, pravne okvire in stroške stranki svetuje in ji predlaga rešitve.

Arhitekt lahko pred tem izvede gradbeno raziskavo, preuči lokacijo objekta in okolico. Na podlagi ugotovljenih dejstev pove svoje mnenje o možnostih in okvirih načrtovanega posega. Naslednji korak je izdelava načrta preureditve objekta, pri čemer upošteva namembnost stavbe, materiale, ki se bodo uporabili, videz, funkcionalnost in stroške. Ustvarjalnost arhitekta in strokovno znanje, pa tudi izkušnje na posameznem področju dela mu omogočajo pripraviti primeren načrt zidave oziroma obnove.

Če se stranka strinja z načrtom, arhitekt naredi “delovno risbo”, kjer so natančno določene dimenzije, materiali, oprema, stroški idr. Včasih to delo opravijo tehnologi arhitekture, arhitekt pa se posvetuje z drugimi strokovnjaki, kot so strojni in elektro inženirji, gradbeniki, nadzorniki ali pravniki. Z izvajalci del, ki bodo sodelovali pri projektu, se pogaja in sklepa pogodbe.

Pogosto prihaja na gradbišče, kjer spremlja potek del, nadzira kakovost del in rešuje probleme, ki se lahko pojavijo. Nekateri arhitekti se specializirajo na področju projektantstva, varnostnih sistemov, energetskega svetovanja in podobnega.

Znanja in spretnosti

Zahtevnost poklica je odvisna od zahtevnosti in obsega nalog: od najnižje pri pomožnih, risarskih delih do najvišje pri samostojnem snovanju in vodenju obsežnih ter zapletenih stavbnih, gradbenih in urbanističnih kompleksov.

Nujno je aktivno znanje vsaj dveh evropskih jezikov, kot tudi sposobnost komunikacije in koordinacije ter izdatna fizična vzdržljivost. Za ročno izdelavo načrtov mora arhitekt imeti risarske sposobnosti. Kadar načrtuje stavbe, ki morajo biti varne in funkcionalne, potrebuje občutek za praktičnost. Za razumevanje lastnosti in uporabe gradbenih materialov je pomembno znanje naravoslovja, pri reševanju finančnih osnov pa tudi znanje matematike.

Ker arhitekt sooblikuje socialno okolje, mora upoštevati tudi socialne in okoljske dejavnike.

Razmere za delo

Arhitekti preživijo večino delovnega časa v čistih in zračnih pisarnah. Precej pa so tudi zunaj pisarn, ko obiskujejo stranke, planerje, gradbenike in gradbišča. Med delom v pisarni večino časa sedijo, na gradbišču tudi hodijo, se vzpenjajo, se spuščajo, vozijo z dvigali ipd. Zaradi dela so lahko tudi dalj časa odsotni.

Predvidena izobrazba

Da bi arhitekt lahko samostojno deloval, mora diplomirati na Fakulteti za arhitekturo in narediti strokovni izpit. Kot pooblaščen inženir se lahko včlani v Matično sekcijo arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov Inženirske zbornice Slovenije in se zaposli v projektivnem biroju.

Fakulteta za arhitekturo

Sorodni poklici

Krajinski arhitekt

Vir: Zavod za zaposlovanje RS

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.