Čeprav ljudje močno cenijo intelektualno lastnino, je bilo leta 2010 po celem svetu ukradene za več kot 42 milijard evrov različne programske opreme. V Sloveniji je vrednost ukradene programske opreme znašala 33 milijonov evrov, saj je bilo kar 47 odstotkov nameščene programske opreme piratske, kažejo izsledki globalne raziskave piratstva programske opreme 2010, ki jo je osmo leto zapored opravila organizacija Business Software Alliance (BSA).

Velika večina ljudi se zaveda pomena intelektualnih pravic za knjige, zgoščenke ali pa filme, medtem ko pri programski opremi, kljub temu, da zadnja prav tako spada med intelektualno lastnino, takšna miselnost ljudem še ni prišla v zavest. Programska oprema se namreč nekoliko razlikuje od ostalih oblik lastništva, saj ni fizični izdelek. Lastništvo nad programsko opremo se nadzoruje z licenčnimi pogodbami – gre za pravne dokumente, ki proizvajalcu predstavljajo vir dohodka. Torej, z nakupom programske opreme pravzaprav kupimo licenco za uporabo.

Obstaja kar nekaj vrst piratstva, vendar pa se ljudje najpogosteje srečujejo s piratstvom takrat, ko kupijo licenco programske opreme in jo nato namestijo na različne računalnike, kažejo rezultati raziskave BSA. Nadalje je danes zelo razširjeno internetno piratstvo, ko se nepooblaščene kopije programov prenašajo prek interneta, najpogosteje prek programov P2P (npr. torrent), prek javnih dražb na različnih spletnih straneh (kot je eBay), še vedno prisotne pa so tudi nezakonite in ponarejene kopije programov, ki jih prodajajo neavtorizirani trgovci.

ZAKAJ PIRATSTVO NA DOLGI ROK NI DOBRO

»Kraja programske opreme še naprej duši inovacije v IT-ju, onemogoča ustvarjanje novih delovnih mest in zavira gospodarsko rast po vsem svetu,« meni predsednik organizacije BSA Robert Holleyman. Gre za povsem logične posledice piratstva: ker podjetja ne ustvarjajo dovolj dobička s prodajo programske opreme, ne ostaja dovolj sredstev za vlaganje v nove raziskave in podporo inovatorjev, kot rezultat tega pa podjetja ne odpirajo novih delovnih mest.

Piratstvo programske opreme pomeni nezakonito kopiranje in distribuiranje programskih aplikacij za poslovno ali osebno rabo.

Poznamo 5 osnovnih oblik programskega piratstva:

  • ponarejanje (neavtorizirano reproduciranje zavarovanih programov na disletah ali zgoščenkah v opremi – embalaži, ki je ponavadi tudi ponarejena)
  • nalaganje na disk (proizvajalci ali prodajalci pri prodaji računalnikov brezplačno opremijo računalnik z neavtoriziranimi programi, da pridobijo kupce)
  • mehko piratstvo (podjetje kupi samo eno zakonito kopijo programa, ki ga neavtorizirano producirajo delavcem)
  • dajanje v najem primerke avtorskega dela
  • piratstvo elektronskih oglasnih desk (neavtorizirano nalaganje računalniškega programa na spletno stran)

Kaj pa, če me dobijo? Ja, to je kar pogosto vprašanje. Za piratstvo lahko dobiš zelo visoke denarne kazni, odvzame pa se tudi oprema, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek.

Več informacij na: http://portal.bsa.org, Upravljanje s programsko opremo in preprečevanje uporabe nezakonite programske opreme,

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR