Pasti študentskega dela

Počitniško delo na kratko

Počitniško delo opravlja študent ali dijak prek pooblaščene organizacije (na primer študentski servis) na podlagi napotnice, ki je pravna podlaga za študentsko delo. Dijak z delodajalcem ne sklene pogodbe o delu, prav tako ne avtorske ali podjemne pogodbe, temveč mu za to služi napotnica.

Delali ste vse poletje, pa vam ne plačajo?

Včasih delodajalec ne želi plačati dela, čeprav ste si denar več kot prigarali. Če imate četrti izvod napotnice ali pisni medsebojni dogovor o delu, se izplača mirno pogovoriti z delodajalcem in poskušati doseči plačilo na neformalen način. Kar je najkoristnejše za obe strani. Če delodajalec ne želi plačati, se najprej obrnite na svoj študentski servis. Ta kliče in opominja delodajalca ter ga, če se ne odzove, terja na sodišču. Če še vedno ne dobite plačila, lahko vložite tožbo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani in če je ta uspešna, ji sledi izterjava, tudi če gre podjetje v stečaj. Če se odločite za tožbo se lahko obrnete tudi na brezplačno pravno pomoč. Da pa lahko sploh kaj dosežete, pa morate imeti svoj izvod napotnice, zato to od delodajalca tudi zahtevajte. Prav tako pa pred samim začetkom dela preverite podjetje na spletni strani www.neplacniki.info, kjer so zbrana podjetja, ki s plačilom zamujajo že več kot 60 dni.

Nimam dokaza, da sem delal

Kaj se zgodi, če delodajalec ne vrne napotnice ali z njim nimate pisnega medsebojnega dogovora? Na kratko si poglejmo namen napotnice. Ob začetku dela prejme vsak en izvod potrjene napotnice.

Če ste jo naročili v elektronski obliki, lahko naknadno zahtevate napotnico tudi v pisni obliki.

Po opravljenem delu delodajalec potrdi in ožigosa napotnico ter s tem potrdi, da ste zanj delo res opravil. En izvod napotnice vam mora vrniti in vam plačati za opravljeno delo. Če delodajalec ne želi plačati in nimate četrte napotnice ali pisnega medsebojnega dogovora, nimate dokazov, da ste delo pri njem opravili. Dejstvo je, da lahko dokazujete s pričami, sodelavci ali drugim dokazom (zapisovanje ur). Čeprav ima v tem primeru študentski servis malo pristojnosti, vam lahko pomaga neformalno – z opominjanjem delodajalca na plačilo.

Rešite nalogo in ukradejo vam idejo

Veliko podjetij želi skrbno izbrati nove študente ali dijake, zato jim dajo različne naloge. Nekateri delodajalci želijo, da napišete esej, drugi da napišete, kako bi navidezno rešili neko situacijo, spet tretji, da sestavite oglaševalsko kampanjo. Večina delodajalcev resnično izbere kandidate na podlagi naloge. Nekateri pa imajo izkušnjo, da samo poberejo ideje in v bistvu niso nikoli nameravali nikogar zaposliti oziroma, tudi če vas niso zaposlil, so uporabili vaše ideje. V tem primeru gre za kršenje avtorskih pravic. Ko namreč idejo iz glave zapišete na papir, že velja za vaše avtorsko delo. Kaj narediti v takem primeru? Tudi tu morate imeti dokaj močan dokaz, da je delodajalec resnično ukradel vašo idejo. Obrnete se lahko najprej na študentski servis, že zato, da ti opozorijo prihodnje iskalce dela. Druga možnost pa je, da greste s primerom na sodišče.

Urna postavka

Urna postavka v oglasih za študentsko delo načeloma drži. Tina je sprejela delo v nekem podjetju, kjer ji je bilo rečeno, da je njena urna postavka pet evrov na uro, ko je prišel dan plačila, pa so jo znižali. Ko je delodajalca vprašala, zakaj, ji je odvrnil, da je pet evrov bruto in ne neto. Za vsak slučaj se je pametno pozanimati, ali je urna postavka bruto ali neto že pred začetkom dela.

V vednost: Študent prejme celoten zasluženi znesek, študentski servis ali podjetje mu ne sme ničesar zaračunati. Vse stroške plača delodajalec, ki mora na študentov zaslužek plačati dajatve in zavarovanje. Torej študent dobi sto odstotkov svojega zaslužka, medtem ko študentski servis delodajalcu dodatno zaračuna.

Delam, delam, delam, delam …

Veliko podjetij študentu plača pavšal, kar pomeni, da na mesec dobi neko določeno vsoto denarja. Načeloma gre za osemurni delavnik, toda Tamari se je zgodilo, da je v podjetju delala veliko več kot osem ur na dan, pa ji nihče ni omenil plačanih nadur. V današnji družbi se večkrat zgodi, da je treba delati čez dogovorjen delavnik. Študente se pri tem večkrat izkorišča, da za slabo mesečno plačo delajo tudi od deset do dvanajst ur na dan. Zato se pred začetkom dela dogovorite tudi glede plačila, ali ste plačani na delavnik ali pa na uro oziroma če podjetje plača tudi delo preko osemurnega delavnika. Ponekod pa se dogaja, da ima podjetje omejeno število ur, ki jih lahko naredi študent ali pa dijak. Preverite tudi to.

Ne delam tistega, za kar smo se dogovorili

Pričakujete delo, za katerega ste se dogovoril, ko pa pridete na delovno mesto, ugotovite, da ste postali šefov osebni pomočnik. Sliši se lepo. Toda šefov osebni pomočnik za njegove obveznosti, ki jih sam ne more ali ne želi opraviti. Tako mu hodite po malico, plačujete njegove položnice za otroški vrtec in izbirate novoletna darila za njegove najdražje. Medtem ko hodite naokoli, pa se počutite obupno, saj niste pridobili nobenega novega znanja, po katerega ste v podjetje prišli. V takem primeru, če z delom niste zadovoljni, omenite to delodajalcu in poskusite priti do skupnega jezika. Če vas ne upoštevajo, pa si raje poiščite delo, kjer boste pridobili čim več znanj.

Preventiva boljša kot kurativa

Pri študentskem servisu predhodno preverite boniteto podjetja, v katerem želite delati. Študentski servisi namreč vodijo evidenco podjetij glede na to, kako vestno izpolnjujejo svoje obveznosti. Seznam neplačnikov je objavljen na spletni strani www.neplacniki.info. Ko začnete z delom, od delodajalca zahtevajte svoj izvod napotnice. Poleg tega pa lahko z njim sklenete pisni medsebojni dogovor o delu. V njem se navadno dogovorite o vrsti dela, urni postavki, delovnem času in trajanju dela, načinu plačila, medsebojnih pravicah in obveznostih ter drugih podrobnostih razmerja. Tak dogovor je neprecenljiv dokaz o opravljanju dela in se z njim v veliki meri izognete težavam, če pride do nesoglasij med teboj in delodajalcem.