Težave, s katerimi se srečujejo otroci in mladostniki, so precej različne. Težave pri navezovanju stikov z vrstniki imajo predvsem tisti mladostniki, ki si v otroštvu niso oblikovali dovolj močne in stabilne samopodobe, občutka varnosti in introvertirane osebe, ki so bolj zaprti vase, tihi, plašni – torej je odvisno tudi od karakterja.

Izkušene učiteljice pravijo, da so si otroci v prvi triadi zelo različni, nekateri so zelo odprti in pripravljeni sodelovati pa tudi klepetati, drugi se raje umaknejo in se igrajo sami. Težava nastane, kadar močnejši in bolj dominantni posamezniki za seboj povlečejo te šibkejše in manj samozavestne otroke. V drugi in tretji triadi so otroci že bolj povezani v skupine, oblikujejo se trdna prijateljstva in pomembno jim je, da držijo skupaj. Z informacijami sta nam postregli Tina Jeromen in Gabrijela Fidler, univ. dipl. psih.

Kateri je najpogostejši vzrok, da otroci ne vzpostavijo komunikacije med seboj?

V zadnjih letih opažamo med otroki vse več tekmovalnosti, postajajo bolj sebični, vsak skrbi le zase, kar posledično vodi tudi v slabše odnose in slabše počutje v šoli. Vzrok za slabšo komunikacijo pa je seveda tudi nizka samopodoba, zaprtost mladostnikov …

Kako si lahko sošolci med seboj pomagajo, da en z drugim navežejo stike? In kaj pri tem lahko naredijo starši?

Za navezovanje stikov med vrstniki je v šoli zelo pomembna vloga odraslih, razrednika, učiteljev, da čim bolj spodbujajo skupinsko delo, medsebojno pomoč med sošolci ter da jih spodbujajo k sodelovanju, debatam, delu v manjših skupinah. Starši imajo z leti vedno manjši vpliv pri navezovanju stikov med otroki. Pomembno pa je, da jim stojijo ob strani, jih spodbujajo k stikom, sprejmejo otrokove sošolce doma, jim ponudijo varen prostor za ustvarjanje, učenje, igro.

Kako naj bi otroci med seboj navezovali stike?

Prve dni v novi šoli, novem razredu so vsi dokaj plašni, se šele ogledujejo, spoznavajo. Pomembno je, da se vsak posameznik tega zaveda, torej, da se tudi vsi ostali počutijo enako negotove. Naj naredijo prvi korak k sošolcem, koga ogovorijo, se vsaj nasmehnejo, z mimiko obraza pokažejo, da želijo navezovati stike. V šolski situaciji pri navezovanju stikov in komunikaciji lahko in mora precej pripomoči tudi razrednik z uvodnimi spoznavnimi urami, s kakšnimi delavnicami o spoznavanju ali komunikaciji.

Ali dijaki lahko poiščejo pomoč, če imajo težave s sošolci?

Če imajo mladostniki težave v odnosu z sošolci ali drugimi vrstniki, redko poiščejo pomoč, ker jim je nerodno, ali pa jih je celo strah, če gre za kakšno grdo ravnanje. Tukaj je pomembno, da na šolah obstajajo tako imenovane varne skrinjice, kamor lahko anonimno kaj napišejo, koga prijavijo, če ne zmorejo zbrati poguma za osebno prijavo. Izkušnje pa kažejo, da se pogosto zaupajo prijateljem in potem ti v njihovem imenu poiščejo pomoč odrasle osebe. Dobro se obnesejo tudi spletni naslovi, e-pošta in podobno, saj so mladostniki takega načina izražanja vedno bolj vešči.

Vpliv samozavesti na navezovanje stikov

Samozavest oziroma samopodoba je ključnega pomena pri navezovanju stikov. Če ima mladostnik nizko mnenje o sebi, se bo bal navezovati stike, saj bo menil, da ga drugi ne bodo marali, sprejeli. Na drugi strani pa tudi pretirana samozavest ni primerna in prej odbija, kot pritegne morebitne nove prijatelje. Zato so tudi preveč samovšečni mladostniki pogosto sami oziroma ob sebi nimajo pravih prijateljev.

Na koncu pa je prav, da spregovorimo tudi o prijateljstvu med sošolci in sošolkami. O pravem prijateljstvu lahko govorimo, ko imajo med seboj dobre odnose, kar pomeni, da se v družbi vrstnikov dobro počutijo, da z njimi radi hodijo v šolo in na druge aktivnosti ter da z njimi preživljajo tudi prosti čas. Pravi prijatelji so tisti, na katere se lahko otrok vedno zanese, ki mu bodo pomagali, si med seboj zaupali in se dobro počutili v njihovi družbi.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR