Metoda hitrega branja
Z metodo hitrega branja neprestano spreminjamo hitrost branja. Torej nekaj časa beremo hitreje, kot je naše razumevanje, nato zopet upočasnimo hitrost branja. Spreminjanje hitrosti branja je bistveno zaradi koncentracije, obenem je dokazano, da če beremo hitreje od našega razumevanja, sicer zadeve ostanejo v naši podzavesti, le priklicati se jih moramo naučiti. Zato je nujno, da pri hitrem branju:
- uporabljamo pisalo ali prst, s čimer fiksiramo pogled in tako oči ne skačejo levo ali desno;
- končni cilj hitrega branja je, da prenehamo z izgovarjanjem prebranih besed (s subvokalizacijo). Namreč, ko izgovarjamo prebrane besede, uporabljamo le avditivni (slušni) spomin, ko prenehamo s subvokalizacijo začnemo uporabljati vizualni spomin, ki je 7 krat zmoglivejši od slušnega.
Delanje miselnih vzorcev
Uporabite lahko tudi slike, si zraven oblačkov rišete simbole. Tako bo učenje bolj zabavno posledično pa tudi manj naporno.
Miselni vzorci predstavljajo učinkovit sistem beleženja, kjer je v središču zapisana osrednja misel, enota, snov ali tema o kateri se učimo. Ta ključna beseda v jedro priklepa veliko majhnih kljuk – miselnih vezi. Pomembnejše misli so bliže središča, manj pomembne so ob robu miselnega vzorca. Takšen zapis ključnih besed je v veliko pomoč našemu spominu prav zato, ker je usklajen z načinom mišljenja, z delovanjem naših možganskih celic, z »možganskimi vzorci«. Prednosti miselnih vzorcev v primerjavi s klasičnim zapisovanjem so v:
- vizualnem zapisovanju obravnavane problematike (uporabi različnih barv, znakov in simbolov, zato je zabavno in obenem hitro),
- porabi manjše količine časa za učenje (lažje pomnjenje in hitrejše pregledovanje),
- ločevanju bistva in nebistva,
- zapisovanju kratkih povzetkov,
- razvijanju sposobnosti logičnega mišljenja,
- oblikovanju z lastno domišlijo (mogoča uporaba raličnih računalniških programov in s tem povezan razvoj spretnosti),
- iskanju ključnih pripomb in vprašanj na snov ter
- tvorbi »mostov« – povezav med osvojeno snovjo.
Podčrtovanje
Vam bo pomagalo razlikovati manj pomembne informacije od pomembnejših. Uporabite barvaste flomastre, uporabite različne črte, pri čemer ene pomenijo pomembne podatke, druge letnice.
Izpiski, povzetki
Pomembne dele besedila povzemite s svojimi besedami. Tako boste zmanjšali obseg števila strani za učenje in se lažje učili iz svojih zapiskov. Pomembno je, da snov večkrat ponovite in po potrebi svoje povzetke tudi dopolnite ali popravite.
Metakognitivne učne strategije
Gre za nadziranje učenja. Spremljajte vse kar naredite v času učenja. Ko načrtujete pomnjenje, spremljajte ali snov razumete ali ne, uravnavajte učenje, npr. če se vam zdi snov težka, se pri njej dlje časa ustavite, poiščite dodatno pomoč, razlago ali pa učenje pospešite, če ugotovite, da vam gre.
Mnemonika
Je pravzaprav vsaka tehnika za urjenje spomina, pogosto pa s to besedo poimenujemo tehnike, ki temeljijo na besedah, posebno na akronimih (= beseda, sestavljena iz začetnih črk besed, ki bi se jih radi spomnili) ali verzih. Akronim ŠMTJV na primer nas lahko spomni na imena petih najvišjih vrhov: Škrlatica, Mangart, Triglav, Jalovec in Visoki Rokav. Če bi si hoteli te gore zapomniti po velikosti bi morda uporabili razširjeni akronim: Tonček Škrjanc Mi Vedno Jadikuje. Lahko si pomagate tudi z rimami. Ena izmed bolj znanih je npr. Pred ki, ko, ker, da, če vejica skače.
Sistem preoblikovanja številk
Je ena najbolj priljubljenih metod za zapomnjenje števil. Vsako številko od 0 do 9 v mislih spremenimo v predmet, ki je podobne oblike kakor napisana številka. Npr. 0 – žoga, 1 – svinčnik, 2 – labod, 3 – ustnice iz profila, 4 – jadro, 5 – morski konjiček, 6 – slonov rilec, 7 – bumerang, 8 – sneženi mož, 9 – balon na vrvici. Izberete lahko tudi lastne asociacije in jih povežete s svojim življenjem. Ko ustvarimo miselne povezave, začnemo razpletati zgodbe, s pomočjo katerih se bomo spomnili zaporedja številk. Primer: Če je številka vaše bančne kartice 4291, si lahko predstavljate, da v banko plujete po reki z jadrnico (4), mimo laboda (2), ki drži v kljunu vrvico, na katero je privezan balon (9), na drugem koncu vrvice pa je privezan svinčnik (1).
Metoda zgodbe
Zapomnjenje s pripovedovanjem zgodbe je prijetna priložnost, da razširite svojo domišljijo. Pri tej metodi nanizate v zgodbi, ki ste si jo sami prikrojili, seznam reči ali dogodkov, ki si jih morate zapomniti. Za vsak nov seznam si izmislite novo zgodbo, ki si jo zlahka zapomnite, ker si pomagate s svojo domišljijo. Da bi postale povezave čim bolj zanimive, si pomagate z najrazličnejšimi sredstvi, npr. z nadrealnim, gibanjem, barvami. Primer: če sta prva dva predmeta na seznamu nahrbtnik in diamant, bi ju morda lahko takole povezali: Brskal sem po svojem umazanem nahrbtniku in našel bleščeč diamantni prstan.
Odmori med učenjem
Dr. Mojca Juriševič s Pedagoške fakultete, Univerze v Ljubljani, pravi, da so premori del vsakega učinkovitega učenja; brez premorov si vaši možgani namreč zapomnijo bistveno manj, saj se sprejete informacije med dolgotrajnim učenjem laže pomešajo med seboj in zato jih tudi hitreje pozabite. Za učinkovito učenje potrebujete čas, da se z učno snovjo spoznate in da jo na osnovi razumevanja s ponavljanjem dobro utrdite. Med urami učenja so priporočljivi nekaj minutni odmori, v katerih se telesno in psihično sprostite, a ohranite zbranost za nadaljnje učenje. Koristno je, da po odmoru predelano snov najprej ponovite oziroma utrdite, šele nato se lotite nove snovi, k že usvojenim vsebinam pa se občasno vračajte, jih ponavljate, povezujete z novimi, iščite primere. Število in trajanje odmorov načrtujte glede na obseg in zahtevnost učne snovi ter glede na tempo vašega učenja.
Pred učenjem razmislite o ciljih svojega učenja – kaj vam pridobljeno znanje pomeni, zakaj vam koristi, kaj pridobite? Več kot boste našli prednosti, bolj boste motivirani. Na ta način boste učenju posvetili več časa, boste pozitivno razpoloženi in se učili z razumevanjem.
