Prisotnost težkih kovin v prehrani  ima velik vpliv na naše zdravje. Med težke kovine, ki vplivajo na naše zdravje sodijo svinec, kadmij, živo srebro, baker, nikelj, cink, kositer itd. Ti povzročajo številne poškodbe celic, vplivajo na čustveno razpoloženje, mišljenje in na obnašanje. Uživanje težkih kovin je nezavedno, saj so v naravi v živilih rastlinskega in živalskega izvora.

Arzen je prisoten v zemeljski skorji in posledično v vodi, v naše telo ga vnašamo največ preko mesa, rib in vode. Na zdravje naj ne bi imel večjega vpliva, pa vendar, posebno pri pridelavi riža je pomembno, v kakšni prsti ta uspeva in koliko težkih kovin ta vsebuje. »V smislu vsebnosti arzena, je najbolj problematičen riž, kjer riževa polja gnojijo z gnojem piščancev, ki jim v krmo dodajajo antibiotike; v postopku presnove se sintetizira arzen, ki se izloči v blato in konča na riževih poljih,« pojasni Marjetka Založnik. Vendar lahko večji delež arzena odstranimo iz riža s pravilnim kuhanjem – pred kuhanjem ga dobro operite in kuhajte v veliki količini vode. Poleg riža je glavni vir vnosa predelana hrana na osnovi žit, še posebej pšenični kruh in pecivo, pa tudi mleko, mlečni proizvodi in pitna voda.

INDUSTRIJSKA DEJAVNOST VPLIVA NA NAŠO HRANO

Težke kovine vnašamo v našo vsakodnevno prehrano preko aktivnosti narave in človeka – odlaganje odpadkov, uporaba gnojil, preko svinčenih cevi za pitno vodo, nahajajo pa se tudi v zraku, v zemlji in vodi, vendar se težke kovine ne nalagajo povsod. Največji vpliv na zdravje imajo svinec, kadmij in živo srebro, ki jih zaužijemo kar v 90 % s hrano. Dodaten vir izpostavljenosti tem kovinam je življenje in pridelava hrane na območjih, ki so zaradi industrijske dejavnosti bolj obremenjena. V Sloveniji so to Celjska kotlina s kadmijem, Mežiška dolina s svincem, področje Idrije z živim srebrom, področje Kotredeščice pri Zagorju z arzenom. Težko se je povsem izogniti izpostavljenosti težkim kovinam, saj zanje niti ne vemo, lahko se držimo nekaterih ukrepov, kot je, da ne uživamo živil rastlinskega in živalskega izvora na onesnaženih območjih, pridelanih ob cestnih povezavah in odlagališčih odpadkov. Pomembno je, da zelenjavo in saje pred zaužitjem dobro sperete z vodo, da iz njih odstranite vsaj del težkih kovin.

Pri industrijskem onesnaževanju se sprošča živo srebro, ki potuje po zraku in pada na zemljo, v zemljo, potoke in morja, kjer se spremeni v metil živo srebro, ki ga zaužijemo preko rib, saj ga te absorbirajo. Večje ribe predstavljajo večje tveganje, v njih se lahko namreč nakopiči več metil živega srebra, ki se absorbira v prebavnem traku in povzroča alergijske reakcije in prebavne težav.

KADMIJ, AFLATOKSINI IN MIKOTOKSINI

Kadmij je rakotvorna kovina, ki jo najdemo v zelenjavi, polnozrnatih žitih, rižu, čokoladi. Kovina se kopiči v ledvicah, ki jih tudi poškoduje. Aflatoksini so naravni strupi, ki jih najdemo v oreščkih, mleku, mlečnih izdelkih in v suhem sadju. Aflatoksini uničujejo jetra, zato je pomembno, da uživamo pestro, raznoliko hrano in se izogibamo plesnivi hrani. Mikotoksine proizvajajo različne vrste plesni, vir pa so jim žita, oreški, suho sadje, začimbe. Mikotoksini so akutno in kronično strupeni in rakotvorni.

Naravni strup Pojavljanje Posledice Priporočila Izvor
Agaritin surovi šampinjoni in suhe gobe rakotvoren Ne jejte surovih šampinjonov. Arigitin se uniči s kuhanjem ali pečenjem nad 70 stopinj. naraven
Aluminij V mnogih živilih je naravno prisoten, prehaja pa lahko tudi iz pločevink ali aluminijastih kuhinjskih pripomočkov. poškodbe možganov Predvsem se izogibajte kislih živil, ki prihajajo v stik z aluminijem. naravni element
Kadmij grenka čokolada, orehi, špinača, zelena, riž Rakotvorna snov, škodljiva živčnemu sistemu in okostju. Prihaja iz naravne sestave tal. Organska hrana ima nižje vrednosti kadmija, saj se kadmij kopiči na fosfatih. lahko je kemičnega ali naravnega izvora
Kumarin cimet škodljiv za jetra, rakotvoren Izogibajte se izdelkov s kitajskim cimetom. naraven
Fungicidi zlasti na agrumih in jagodah Preprečuje glivično kontaminacijo hrane. Sadje in zelenjavo vedno dobro operite. naraven
Nitrat V pitni vodi, različni zelenjavi, kot so špinača, zelena solata (v zimskem času) in rukola (v zimskem času) V želodcu se lahko pretvori v rakotvorne nitrozamine.   naraven, povzroča pa ga uporaba kemičnih gnojil
Solanin v steblu paradižnika, v nezrelih paradižnikih in v poganjkih krompirja šibek strup Ne jejte zelenega krompirja, krompir, na mestu, kjer je izraščal, velikodušno odrežite stran, enako paradižnik. naraven
Aflatoksini žitarice, kruh, pistacije, arašidi, kava škodljivi za jetra, rakotvorni Plesnivo hrano vrzite proč. Zlasti žitarice, zelenjavo, sadje in sir. naravni strup iz gliv

V Sloveniji se sicer redno preverja vsebnost različnih strupov v prehrani (npr. akrilamida, etil karbamata, kadmija, anorganskega arzena), prav tako so določene mejne vrednosti, ki so še neškodljive. Vseskozi potekajo tudi različne mednarodne raziskave, ki določajo mejne, še zdrave vrednosti, ter kakšen vpliv imajo na človeka. Vseeno pa previdnost pri izbiri hrane ne bo odveč. Predvsem je treba upoštevati in se prehranjevati raznoliko, s pestro prehrano. Alja Dimic svetuje: »Priporočam, da sadje in zelenjavo pred uživanjem predhodno namakate v raztopini sode bikarbone in vode, ki odstrani večino težkih kovin iz živil. Po vsaj 20-minutnem namakanju jih dobro sperite pod tekočo vodo. Ko pride do presežka težkih kovin v telesu, pa priporočam uživanje kalijevega askorbata, ki presežke toksinov odstrani iz notranjosti naših celic.«

Dodatni vir informacij: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ – www.nijz.si).

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR