Ksenija Čare pravi, da glasba tesno spremlja človeka od samega začetka njegovega razvoja. Glasba vas lahko bodisi močno vznemiri bodisi dodobra pomiri, lahko pa vzbudi tudi nešteto drugih, med seboj prepletajočih se ali celo nasprotujočih si občutij. Fiziološki odziv na poslušanje glasbe je tako v obliki vznemirjanja ali sproščenosti. Če torej prepoznate glasbo kot prijeten dražljaj, je temu ustrezen tudi fiziološki odziv, če pa glasbeni dražljaj doživi kot neugodje, se telo odzove enako kot pri drugih neugodnih dražljajih.

Glasba lahko vpliva na:
– dihanje; deluje na avtonomni živčni sistem in ga spodbuja k upočasnjenemu dihanju;
– možgane; spodbuja možganske valove, in sicer hitrejši ritem glasbe prebudi um in ga pripravi za popolno delovanje. Na drugi strani bolj mirni ritmi pomirjajo možgane in s tem dosežejo, da se ob glasbi sproščate.

Mnogi pravijo, da glasba deluje kot antidepresiv. Če si zavrtite glasbo, ki vam je všeč in se ji popolnoma prepustite, lahko ta omili znake depresije. Čaretova opozarja, da glasba sama neposredno ne more vplivati na simptome bolezni, vendar prispeva k ustvarjanju prijetnega razpoloženja oziroma počutja, ki posredno prispeva k, vsaj trenutnemu, zmanjšanju ali umiku depresivnih simptomov. »Glasbo bi torej lahko primerjali s t. i. prehranskimi dopolnili ali domačimi zdravilnimi pripravki, ki so lahko zelo koristni in opazno izboljšajo počutje, a nikakor ne morejo nadomestiti zdravil oz. odpraviti bolezenskega stanja.«

  • Glasba za učenje in sproščanje

Kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov učenja, tako eni ob učenju poslušate rock, drugi klasično glasbo, tretji pa si nič ne zapomnite, če niste v popolni tišini. Tudi Čaretova se strinja, da lahko glasba pri učenju pomaga ali pa moti. Pravi, da kadar ljudje potrebujejo zbranost, si prostor, v katerem delajo, pogosto zapolnijo z glasbo. Tako si boste lahko ustvarili predvidljivo zvočno kuliso, ki bo prekrila druge, morda bolj vabljive ali vznemirljive zvoke iz okolja in tako pomagala k večji osredotočenosti na vašo trenutno nalogo.  Najboljša izbira je glasba, ki je le instrumentalna, saj našim možganom pomaga, da hitreje vpijajo informacije, hkrati pa nas razmišljanje manj utrudi. Tudi k sproščanju in boljšemu počutju lahko prispeva glasba, vendar izberite takšno, ki jo imate radi, saj vam bo ta, po besedah strokovnjakinje, prinesla občutek ugodja in nagrajenosti. Seveda je izbira glasbe, s katero želite izboljšati svoje razpoloženje, odvisna tudi od trenutnega razpoloženja, včasih vam določena glasba ustreza, ko ste drugačne volje, pa vas lahko moti.

  • Mozart vpliva blagodejno

Raziskave znanstvenikov so pokazale, da je poslušanje Mozarta pri študentih povečalo njihovo prostorsko inteligenco, kar pomeni, da so se veliko bolje znašli pri orientaciji v prostoru, branju načrtov in reševanju geometrijskih problemov. Mozart vam tako lahko pomaga tudi takrat, ko se izgubite v vam neznanem mestu. Kadar ste v situaciji, ko potrebujete visoko zbranost in koncentracijo, s to dobro staro klasiko skorajda ne morete zgrešiti.

  • Za večje uspehe na športnem področju

Ko se ukvarjate s športom, privoščite svojim ušesom hitro in glasno glasbo, saj takšna glasba vzpodbuja naše telo pri gibalnih aktivnostih, hkrati pa se ob njej manj zavedamo svojih dejanj in dogajanja v okolici, kar nam lajša bolečine in napore in nam omogoča, da zmoremo več. Takšna glasba nas zamoti in nam prežene dolgčas, a moramo paziti, da nas ne zamoti preveč, da ne pazimo na pravilnost izvajanja naših gibov.

MUZIKOTERAPIJA …

… je terapevtska metoda, ki na različne načine uporablja ali vključuje glasbo oziroma zvok. Ločimo aktivno in receptivno muzikoterapijo, obstajajo pa tudi različne kombinirane tehnike. Aktivna muzikoterapija vključuje glasbeno ustvarjanje (organiziranje zvoka) in poustvarjanje, receptivna muzikoterapija pa je sinonim za t. i. ‘zdravljenje z glasbo’. Kombinirane tehnike uporabljajo glasbo kot dražljaj in predvidevajo likovni, literarni ali gibalni odziv ter nato njegovo refleksijo. Muzikoterapija se kot dopolnilna terapevtska metoda uporablja tam, kjer se želi preveriti ali modificirati pacientovo doživljanje in odzivanje na čustvenem področju.
Glasba je tako odlično pomožno terapevtsko sredstvo, s katerim si lahko pomagamo tudi sami, in sicer tako, da se z glasbo obdamo in ob njej uživamo. Katero zvrst glasbe izbrati, kdaj, kako in v kakšni količini jo poslušati, pa najbolje veste sami. Ksenija Čare pravi, da je doživljanje glasbe izrazito subjektivno, zato ne verjame v ‘glasbo na recept’. Če ste tako navajeni določene zvrsti glasbe, je vsiljevanje in prisilno navajanje na drugo zvrst neučinkovito. Kot smo že omenili, pa zvok in glasba lahko postaneta tudi orodji različnih terapevtskih tehnik, kjer glasba postane dražljaj, odzivi, ki jih vzbudi, pa predmet refleksije in samorefleksije.

Zanimivosti:

  • Vsaj eno uro poslušanja glasbe na dan zmanjšuje kronične bolečine pri različnih bolezenskih stanjih, tudi pri artritisu in za kar 25 % zmanjšuje depresijo.
  • Glasba v naših možganih povzroči izločanje endorfinov – kemikalij, ki nam pričarajo občutek ljubezni.
  • Če se želimo pomiriti, poslušajmo glasbo, ki jo že poznamo, saj pesmi, ki jih še nismo slišali, možgani aktivirajo, da jih začno analizirati, glasba, ki jo že poznamo pa na njih vpliva meditativno.
  • V eni izmed prodajaln z vini so predvajali francosko glasbo, kar je dvignilo prodajo francoskih vin za neverjetnih 80 %.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR