Vsi, ki se boste odločili za študij na fakulteti, ki ni v bližini vašega doma, boste oktobra prvič izkusili samostojno življenje v študentskem domu ali študentskem stanovanju. Zbrali smo koristne napotke, ki jih pri tem potrebujete, da boste čim prej poskrbeli za svoje študentsko stanovanje.
Študentski domovi
Študentski dom predstavlja prvo in najcenejšo izbiro ter je najbolj družaben kraj za preživljanje študentskih let. Predvidoma v začetku junija bodo študentski domovi objavili Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih. Objavljen bo na spletnih straneh ministrstva pristojnega za visoko šolstvo (https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-sport/, www.stud-dom-lj.si, www.studentskidomovi.um.si, www.sd.upr.si in www.ung.si – na teh spletnih straneh si lahko že prej ogledate lanskoletni razpis.
Da lahko bivate v študentskem domu morate izpolnjevati splošne pogoje, skladno s Pravilnikom o subvencioniranju bivanja študentov:
- morate imeti slovensko državljanstvo in status študenta višješolskega, visokošolskega ali univerzitetnega študija na rednem študiju ali status študenta na izrednem študiju, razen študija na daljavo in če študent ni v delovnem razmerju, samozaposlen oziroma samostojni podjetnik, ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma ni poslovodna oseba gospodarskih družb ali direktor zasebnih zavodov;
- študent vpisan najmanj na visokošolski študij. Višje šole spadajo, kar se subvencioniranega bivanja tiče, k dijaškim domovom;
- povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne sme presegati 150 % povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju;
- vaše stalno bivališče mora biti najmanj 25 km oddaljeno od kraja študija (subvencionirano bivanje se lahko izjemoma dodeli tudi tistim, ki stanujete manj kot 25 km stran od kraja študija oziroma če stanujete vsaj 4 km stran od najbližjega postajališča javnega prevoza; ali če živite v posebno težkih socialnih ali zdravstvenih razmerah – potrebna je predložitev dokazil);
- prav tako je eden izmed pogojev, da študent ni bil izključen iz študentskega doma.
Prošnjo za sprejem morate oddati s pomočjo elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ. Zadnji rok za prijavo je običajno v sredini avgusta. Od študijskega leta 2021/2022 je možno vlogo za sprejem oddati tudi med študijskim letom. Naknadno oddane vloge bodo obdelana v roku 60 dni od prejema.
Prošnji za sprejem v dom obvezno priložite: soglasje študenta in članov gospodinjstva, da pisarna lahko od FURS-a sama pridobi podatke o prihodkih članov gospodinjstva, dokazilo o morebitni preživnini oziroma rejnini, dokazila o dohodkih in osebnih prejemkih družinskih članov, ki so jih pridobili v tujini v bruto znesku za preteklo leto (v kolikor študent živi skupaj z otrokom je obvezna priloga otrokov rojstni list, potrdilo pristojnega organa, da je študent invalid upravičen do spremljevalca, če z njim želi bivati, dokazilo o dosedanjem študijskem uspehu pridobljenem v tujini – za študij v Sloveniji pisarna za študentske domove pridobi podatek po uradni dolžnosti).
Poleg obveznih prilog, ki so navedene v razpisu, lahko dodate tudi neobvezne kot so: dokazilo o izjemnem učnem uspehu, potrdilo pristojnega organa, da ste otrok padlega v vojni za Slovenijo in otrok žrtev naravnih nesreč, dokazilo socialnega skrbstva o težkih socialnih razmerah ali dokazilo specialistov o težkem zdravstvenem položaju. Vse ostale podatke in potrdila (podatek iz Centralnega registra prebivalstva o tem, ali je študent državljan Republike Slovenije, in naslov njegovega stalnega prebivališča, o vpisu, učnem uspehu v 4. letniku srednje šole in maturi, o bruto dohodku na družinskega člana, državljanstvu, naslovu stalnega prebivališča, številu članov gospodinjske skupnosti, zaposlenosti ipd.) bo pisarna za študentske domove pridobila sama po uradni dolžnosti.
Po oddani prošnji…
… se boste vsi, ki boste izpolnjevali pogoje, uvrstili na t. i. informativno prednostno listo. Pisarna študentskih domov namreč vsakemu med vami podeli točke, ki jih pridobite glede na:
- materialni položaj svoje družine v preteklem letu (za študijsko leto 2022/2023 je cenzus znašal 954,39 € bruto na družinskega člana),
- oddaljenost svojega stalnega prebivališča od kraja študija ter na dosežen uspeh v srednji šoli (upoštevata se 4. letnik in točke na maturi),
- povprečno oceno dosedanjega študija (če ste že opravljali visokošolski progam),
- nekateri boste dobili še dodatne točke za izjemne uspehe ter za težke socialne ali zdravstvene razmere.
Torej, več točk boste zbrali, prej boste na vrsti za vselitev v dom.
Tako kot do sedaj bodo študenti prejeli odločbo po pošti. Napotitev pa po novem prejmemo na elektronski naslov, ki ga bodo navedli v vlogi eVŠ. Ker je obvestilo o napotitvi na vselitev v dom/na podpis pogodbe za zasebnike, generirano, svetujemo, da redno preverjate »neželeno pošto«, da ne boste spregledali, kdaj ste napoteni na vselitev.
Lokacije študentskih domov
Lokacije študentskih domov, ki imajo ustrezne kapacitete za bivanje študentov, so vsako leto določene v razpisu za vsako visokošolsko središče: v Ljubljani, Kranju, Kopru, Portorožu, Izoli, Novi Gorici, Mariboru, Celju, Murski Soboti, Novem mestu in Velenju. V večini krajev imate tudi možnost bivanja v zasebnih študentskih domovih ali bivanje v dijaškem domu, kjer imajo po navadi določeno število sob namenjene študentom (največkrat je ta del doma ločen, npr. eno nadstropje je namenjeno študentom).
– V Ljubljani, kjer se študentski domovi nahajajo na Viču, za Bežigradom, v Rožni dolini, centru ter v Šiški, se subvencionirane cene gibljejo od 55 do 130 evrov.
– V Mariboru pa se domovi nahajajo na Tyrševi ulici, ob Gosposvetski cesti ter na Lentu. Študenti, tisti, ki boste bivali v štajerski prestolnici, boste za študentski dom plačali ceno, ki se giblje od 60 do 130 evrov.
– Na Primorskem imate na voljo tri študentske domove, in sicer v Portorožu, Kopru in Izoli, kjer se cene gibljejo med 71 in 111 evri, pri čemer ni vključena subvencija.
– V Novi Gorici boste za bivanje v domu odšteli od 100 do 150 evrov na mesec.
– V Kranju pa se cene gibljejo od 77,50 (dvoposteljna soba, subvencionirana stanarina) do 182 evrov (enoposteljna soba, ekonomska stanarina).
– Tudi v Novem mestu imate možnost bivanja v Dijaškem in študentskem domu, cena se giblje od 105 do 185 evrov na mesec, odvisno od tipa sobe.
– V večini krajev imate tudi možnost bivanja v zasebnih študentskih domovih ali pa bivanje v dijaškem domu, kjer imajo po navadi določeno število sob namenjene študentom (največkrat je ta del doma ločen, npr. eno nadstropje namenjeno študentom).
Druga možnost: subvencionirane sobe pri zasebnikih
Ker v študentskih domovih ni dovolj prostora za vse študente, si boste nekateri morali poiskati sobo pri zasebnikih. Subvencioniranih sob je precej manj kot mest v študentskih domovih, postopek za dodelitev sobe je isti kot za študentski dom. Lastniki sob od države na razpisu dobijo koncesijo, da lahko oddajo študentom sobe po subvencionirani ceni, za katero vam morajo znižati najemnino. Letos je ta subvencija znašala 32 €, najemnina, ki jo je določil lastnik, pa najmanj 60 €, v kar niso všteti mesečni stroški plina, vode, elektrike ipd. Ponudnika sobe s subvencijo si poiščete sami.
Pozanimajte se tudi ali se je vaš izbrani stanodajalec prijavil na razpis za zasebnike in ali ima odločbo, ki to potrjuje. Če niste prepričani, se lahko obrnete tudi na pisarno za zasebnike in preverite ali se je izbrani najemodajalec uspešno prijavil na razpis, da lahko študent pri njemu uveljavlja subvencijo za bivanje. Od študijskega leta 2021/2022 lahko zasebniki, ki želijo oddajati sobe študentom, tako kot študenti, vložijo prijavo na razpis tudi med študijskim letom.
Študentska soba pri zasebniku brez subvencije
Prosto sobo ali stanovanje, če namestitev išče več prijateljev ali kolegov, lahko poiščete na različnih spletnih straneh, kot so www.nepremicnine.net, www.dostop.si/kamrica.aspx, www.mkvadrat.si, www.mojcimer.si, ter na oglasnih deskah vaše fakultete, priporočamo tudi družbena omrežja (Stanovanjce). Cene so zelo različne, za enoposteljno sobo boste v Ljubljani odšteli od 150 pa vse do 300 €, na Obali od 150 do 200 €, v Mariboru pa od 100 do 250 € (brez vključenih stroškov). Končna cena je običajno odvisna od lokacije, starosti in opremljenosti stanovanja. Poleg tega ni zanemarljivo dejstvo, ali ste v sobi sami ali si jo delite še z drugim študentom ter morda celo lastnikom oz. lastnico stanovanja. V zadnjih primerih se večkrat zgodi, da takšne sobe nimajo lastne kopalnice, kuhinje in lastnega vhoda, kar posledično zniža višino najemnine. Za večino stanovanj boste morali skupaj s cimri plačati varščino, ki znaša po navadi od ene pa do tri mesečne najemnine. Če stanovanja ne poškodujete ali kako drugače uničite, vam mora lastnik varščino vrniti po koncu vašega bivanja.
