Imaš odlične ocene, vendar si si vedno želel postati kuhar v kakšni prestižni restavraciji? Izbira poklica pri petnajstih letih ni ravno preprosta naloga, zato se velika večina učencev danes raje vpiše na gimnazijo in to odločitev še za nekaj časa prestavi. Kot pravi Robert Pene Zor, psiholog iz Osnovne šole narodnega heroja Maksa Pečarja v Ljubljani, je za poklicno odločitev nujno dobro poznavanje sebe in pa pogojev opravljanja tega poklica, česar učenci danes ne dobijo zadosti. V nadaljevanju članka ti predstavljamo nekaj nasvetov, za katere upamo, da ti bodo pomagali sprejeti pravilno odločitev o tvoji poklicni poti.
NA ODLOČITEV NAJBOLJ VPLIVA OKOLJE
Na tvojo odločitev o bodočem poklicu v prvi vrsti vpliva predvsem okolje, še posebej tvoja ožja družina, ki te je vzgajala. »Vsekakor imajo vrednote v nekem socialnem okolju velik vpliv na odločanje o poklicu. To zadeva predvsem odločitev za stopnjo šolanja (poklicna šola ali gimnazija ali štiriletna strokovna šola),« pojasnjuje Robert Pene Zor. Dodaja, da so tako na primer vrednote socialnega okolja, v katerem živijo učenci (družina, mikrosocialno in širše socialno okolje), takšne, da imajo vsi poklici, ki izhajajo iz štiriletne strokovne šole in gimnazije, večjo veljavo kot poklici, za katere je potrebna triletna šola, kar je tudi razlog, zakaj se učenci že vsa leta pretežno odločajo za vpis na gimnazijo in štiriletne strokovne šole. Pri koncu osnovne šole imajo na odločanje o nadaljevanju izobraževanja večji vpliv zunanji dejavniki, še posebej na primer ugled nekega poklica (npr. poklic zdravnika v družbi uživa večji ugled kot pa poklic kmeta).
NAJ TI POMAGAJO STARŠI IN ŠOLSKI SVETOVALCI
»V procesu odločanja je jasno, da potrebujejo učenci čim več pomoči staršev in drugih svetovalnih ustanov predvsem v smislu informiranja, in potem se na koncu tega procesa odločanja sami odločijo za poklic ali šolo in večinoma starši to odločitev podpirajo,« razlaga psiholog in dodaja, da med starši in osnovnošolci zelo redko prihaja do konflikta glede izbire poklica. Prav nasprotno, Robert Pene Zor opaža, da »starši odločitev za poklic preveč prepuščajo svojim otrokom (»se bo že sam odločil«) v tem smislu, da jim premalo pomagajo z informacijami«. Za poklicno odločitev je tako na primer nujno dobro poznavanje sebe in specifičnih pogojev, v katerih se opravljajo določeni poklici. Psiholog tistim, ki se nagibate k poklicnemu izobraževanju, predlaga, naj vam starši ali znanci poskusijo urediti kakšen pogovor z znancem, ki opravlja določen poklic, saj boste tako iz prve roke izvedeli, ali je to tisto, kar bi si tudi sami želeli delati.
PREMISLI O SVOJIH INTERSIH IN HOBIJIH
Poleg tega je pomembno, da se s starši, ki te pravzaprav najbolje poznajo, temeljito pogovoriš, ali sploh imaš takšne osebne lastnosti, da te bo delo v določenem poklicu veselilo. Če na primer prosti čas raje preživljaš na prostem in v naravi kot pa v zaprtih prostorih, bodo zate bolj primerni razgibani poklici, ki potekajo na terenu. Pri odločanju o interesih pa včasih pomaga tudi, če si napišeš seznam del, ki te ne veselijo in ki jih ne želiš opravljati, saj se ti bodo na ta način odprli tisti poklici, ki bi te morda osrečili. Drug način, kako ugotoviti, kaj te zanima, je, da pomisliš, katere stvari so te najbolj veselile kot otroka, pri tem pa ne pozabi niti na hobije, ki lahko v prihodnosti postanejo tvoj poklic. Če te zanimajo avtomobili in veliko časa preživiš v očetovi garaži ali pa če te navdušuje sestavljanje kompleksnih modelčkov, je smiselno, da premisliš o možnosti vpisa na kakšno bolj tehnično srednjo šolo. Premisli tudi o predmetih, ki so v času osnovne šole najbolj veselili, in se o možnostih na tem področju pogovori s svojimi učitelji in učiteljicami. Ko določiš področja, ki bi te zanimala, je naslednji korak obisk šolskega psihologa, ki ti bo glede na tvoj učni uspeh in delovne navade lahko podrobneje svetoval.
RAZMIŠLJAJ TUDI O MOŽNOSTIH ZAPOSLITVE
In ne nazadnje, pri odločanju o tem, kakšen naj bo tvoj bodoči poklic, je prav, da se skupaj s starši in svetovalci vsaj malo ozrete po kasnejših možnostih zaposlitve. »Predvsem pa opažam, kar povem tudi staršem, da se učenci preveč odločajo za poklice, za katere je težko dobiti zaposlitev,« pravi psiholog Pene Zor. Tako je na primer že skoraj pregovorno znano dejstvo, da se mladi bolj kot za naravoslovje v zadnjih letih zanimajo za družboslovje, čeprav na tem področju ni ravno perspektivnih služb. Kot smo že omenili zgoraj, zanimanje za poklicno izobraževanje, še posebej izobraževanje za deficitarne poklice (tiste, ki jih je na trgu delovne sile premalo), iz leta v leto upada.
