Prijava na tujo fakulteto prav tako ne ovira prijave na slovenske fakultete. V tujino se lahko odpravi vsak, od države, kamor se odpravi pa je odvisno ali bo dijaka oziroma študenta sprejela v izbrani program. Prijavite se lahko na več institucij hkrati in počakate, kje boste sprejeti. V tem primeru je korektno, da institucije, za katere se ne boste odločili, kamor se ne boste vpisali, obvestite o svoji izbiri in se jim zahvalite za ponujeno priložnost.

Čas študija je dobro izkoristiti za nabiranje novih izkušenj in poznanstev. Študij v tujini vam poleg obojega omogoča tudi utrjevanje jezika, spoznavanje drugačne kulture in dobro referenco za vašo prihodnost.

 

Kako poteka prijava

Najprej dobro premislite kakšne so vaše želje in pričakovanja glede študija ter definirajte vaša zanimanja. Z iskanjem informacij je priporočljivo začeti kar neposredno pri instituciji, ki razpisuje izbrani program, kjer povprašajte o pogojih vpisa (postopek prijave, roki prijave). Na večino univerz se je treba prijaviti nekaj mesecev prej, zato poskrbite za pravočasno oddajo potrebne dokumentacije za vpis, kot so npr. prevedena in overjena potrdila o šolanju, potrdila o znanju tujega jezika, priporočila pedagogov.

Začnite dovolj zgodaj – približno leto in pol pred načrtovanim začetkom študija. Pol leta je potrebnega za iskanje informacij o izobraževalnih sistemih, šolah in programih ter zbiranje informacij o postopku prijave, rokih in potrebnih dokazilih. Za podrobnosti izobraževalnega sistema in prijavnice pobrskajte po spletu.
V pomoč pri vpisu na fakulteto v tujini vam je lahko tudi portal studyportals.com, kjer lahko iščete med dodiplomskimi programi izobraževalnih ustanov iz petdesetih držav, pregledate in najdete različne štipendije ter si tudi preberete mnenja starejših študentov.

Na kaj morate biti pozorni, če razmišljate o študiju v tujini

Tamara Lah in člani Oddelka za mednarodno sodelovanje Študentske organizacije Univerze v Mariboru so nam povedali:

– Če se vpisujete na dodiplomski študij, iščite ”bachelor programe (undergraduate)”, ki so namenjeni dijakom po končani srednji šoli.

– O študijskih sistemih v državah, ki so članice Evropske unije (EU), lahko spremljate portal Ploteus na spletni strani www.ec.europa.eu/ploteus. Podatki za evropske države, ki ne spadajo v EU, so objavljeni na spletni strani Eurydice (www.eurydice.si, iščete lahko tudi Eurypedia), podatki za neevropske države, pa so objavljeni na spletnih straneh mednarodnega združenja univerz.

– Prepričajte se, da sta študij in program akreditirana (to pomeni javno veljavna). To je osnovni pogoj za začetek procesa vrednotenja oziroma priznavanja izobrazbe v Sloveniji. Kje preveriti javno veljavnost programa? Direktno pri instituciji, na tuji pristojni državni instituciji (npr. ministrstvo pristojno za izobraževanje), prek pisarne ENIC-NARIC.

Posebno pozornost posvetite prijavi in rokih za prijavo (največ informacij najdete na spletni strani želene univerze, preverite, ali so morda roki za tuje študente drugačni), da boste lahko začeli z zbiranjem dokumentov dovolj zgodaj.

– Pozanimajte se o potrebni dokumentaciji: prevedena in overjena potrdila o šolanju in uspehu, priporočila profesorjev, dobro motivacijsko pismo ipd.

– Preverite, ali morate opravljati dodatne teste – jezikovne, sprejemne in druge; različne oblike sprejemnih izpitov so stalnica umetniških programov in medicine, prav tako so izpiti pogosti pri sprejemu na študij v ZDA.

-Pri iskanju možnosti ocenjujte z različnimi vnaprej določenimi  kriteriji, saj boste le tako lahko potem pripravili končno izbiro institucij in programov, na katere se boste prijavili – kriteriji so lahko način poučevanja, vsebina programa, možnost raziskovalnega, terenskega dela ali prakse, obštudijske aktivnosti, razmerje med številom študentov na profesorja in drugi; na spletu so objavljene tudi različne lestvice, kjer lahko preverite, kam se uvršča izbrana univerza, a pri tem preverite kriterije lestvice.

Skoraj večina evropskih držav ima krovne spletne strani, kjer dobite vse informacije o študiju. Nekaj več časa pa vam bo vzelo iskanje o štipendijah Slovenije za študij v tujini in štipendijah tujih držav, posojilih, stroških pred odhodom (izpiti, potni stroški, prevodi, bivanje, zavarovanje, prehrana, šolnine itd.).

Kakšne so možnosti financiranja: štipendije doma in v tujini, posojila, možnost dela v tujini ipd.

Stroški pred odhodom in v času študija: stroški izpitov in prijav, prevodov, potni stroški, v času študija pa šolnine, bivanje, prehrana, zavarovanje itd., pri čemer pa upoštevajte vsa leta trajanja programa.

Ko boste zbrali vse potrebne informacije in se odločili, kam boste vložili prijavo, bo sledilo opravljanje potrebnih izpitov, zbiranje, overjanje in prevajanje dokazil. Pridobiti boste morali priporočila, pripraviti in oddati vlogo za sredstva in seveda tudi dodati prijavo. Po sprejemu bo treba urediti tudi vizo in zdravstveno zavarovanje (odvisno od države študija), pa tudi organizirati namestitev, pot in podobno. Pred odhodom uredite tudi pooblastilo nekomu, da bo lahko urejal vaše zadeve.

V pomoč pri vpisu na fakulteto v tujini vam je lahko tudi portal studyportals.com, kjer lahko iščete med dodiplomskimi programi izobraževalnih ustanov iz petdesetih držav, pregledate in najdete različne štipendije ter si tudi preberete mnenja starejših študentov.

 

Štipendije za študij v tujini

Pri financiranju študija v tujini vam lahko pomagajo različne domače in tuje štipendije (npr. štipendije tujih vlad). Spremljajte razpise in se pravočasno prijavite. V Sloveniji so vam na voljo: Zoisove in državne štipendije, štipendije za dodiplomski in podiplomski študij v tujini – Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS (štipendije Ad futura), kadrovske štipendije, če se s študijem v tujini strinja delodajalec, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, nekatere občine, lokalni študentski klubi, Rotary International, Izobraževalna fundacija Pomurja, Fundacija akademika dr. Antona Trstenjaka idr. Preverite tudi morebitno združljivost posameznih štipendij. Večina držav tujim študentom omogoča pridobitev štipendij med študijem, kot tudi subvencije bivanja. Zopet se srečamo z različnimi razpisnimi pogoji, ki se razlikujejo in so podobni kot v matični državi (uspeh zadnjih dveh letnikov dijaka in rezultat na maturi, prihodki družinskih članov, oddaljenost od bivališča ipd.). Vseeno pa bodite pozorni na razpise tujih institucij za tuje državljane (npr. štipendije tujih vlad, ali pa financiranja raziskovanj ipd.), štipendije Ad Futura, štipendije Ministrstva za kulturo itd.

Priznavanje izobraževanja

Tuj naslov je v Republiki Sloveniji možno uporabljati v izvorni obliki, torej brez prevajanja v slovenski jezik (npr. Bachelor of Science in Biology, ZDA). Po zaključku izobraževanja v tujini je možno pri slovenskem centru ENIC-NARIC podati vlogo za vrednotenje izobraževanja. Vrednotenje izobraževanja ni obvezno, je pa v postopku vrednotenja izdano mnenje lahko v pomoč pri dokazovanju ravni oziroma stopnje izobrazbe.

12 razlogov zakaj študirati v tujini?

  • Priložnost spoznati samega sebe. Postati neodvisen in samozavesten z jasno postavljenimi cilji.
  • Priložnost za utrjevanje ali učenje jezikov.
  • Imeti večjo izbiro študijskih programov in priložnosti za dodatna izobraževanja.
  • Priložnost učiti se na način, ki ga še ne poznaš.
  • Priložnost študirati ravno to, kar vas zanima. 
  • Doseči komunikacijske spretnosti skozi interakcijo z ljudmi iz različnih okolij.
  • Ustvariti si boljše poklicne možnosti.
  • Pridobiti mednarodno razsežnost in globalno perspektivo.
  • Doživeti in raziskati svet ter spoznati ljudi iz celega sveta in različnih kultur.
  • Povečati razumevanje drugih kultur.
  • Pridobiti drugačen pogled na lastno državo in kulturo.
  • Uživati v novih dejavnostih, katerih doma ni priložnosti spoznati in doživeti.

 

 

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR