Študentski dom

Študentska soba v študentskem domu je prijetna. Študentski domovi vsako leto objavijo Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih. Predvidoma v začetku junija bodo študentski domovi objavili Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih. Na spletnih straneh www.mizs.gov.si, www.stud-dom-lj.si, www.studentskidomovi.uni-mb.si, www.sd.upr.si in www.ung.si si lahko ogledate, kakšen je bil lanskoletni razpis. Pomembno je, da upoštevate rok oddaje prošenj za sprejem v dom – svetujemo vam, da se prijavite, kakor hitro bo to mogoče.

Za bivanje v domu morate izpolnjevati naslednje pogoje:

– imati morate slovensko državljanstvo in status študenta na rednem študiju ali pa status študenta na izrednem študiju, pri čemer se mora izredni študij izvajati najmanj 3 dni v tednu in izredni študent ni v delovnem razmerju, samozaposlen oziroma samostojni podjetnik;

povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne sme presegati 150 % povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju;

vaše stalno bivališče mora biti najmanj 25 km oddaljeno od kraja študija (subvencionirano bivanje se lahko izjemoma dodeli tudi tistim, ki stanujete manj kot 25 km stran od kraja študija oziroma če stanujete vsaj 4 km stran od najbližjega postajališča javnega prevoza; ali če živite v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah).

Vlogo je treba oddati elektronsko. Študent mora tako prošnjo za sprejem oz. prošnjo za podaljšanje subvencioniranega bivanja oddati s pomočjo elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ. Rok za oddajo je ponavadi v sredini avgusta.

Prošnji za sprejem v dom pa morate obvezno priložiti: soglasja članov gospodinjstva, da pisarna lahko od FURS-a sama pridobi podatke o prihodkih članov gospodinjstva. Poleg obveznih prilog, ki so navedene v razpisu,  lahko dodate tudi neobvezne kot so:  dokazilo o izjemnem učnem uspehu, potrdilo pristojnega organa, da ste otrok padlega v vojni za Slovenijo in otrok žrtev naravnih nesreč, dokazilo socialnega skrbstva o težkih socialnih razmerah ali pa dokazilo specialistov o težkem zdravstvenem položaju. Vse ostale podatke in potrdila (o vpisu, učnem uspehu v 4. letniku srednje šole in maturi, o bruto dohodku na družinskega člana, državljanstvu, naslovu stalnega prebivališča, številu članov gospodinjske skupnosti, zaposlenosti ipd.) bo pisarna za študentske domove pridobila sama po uradni dolžnosti.

Zbiranje točk

Vsi, ki boste izpolnjevali pogoje, se boste uvrstili na t. i. informativno prednostno listo. Pisarna študentskih domov namreč vsakemu med vami podeli točke, ki jih pridobite glede na materialni položaj svoje družine v preteklem letu (za študijsko leto 2015/16 je cenzus znašal 2.310,38 evrov bruto na družinskega člana), na oddaljenost svojega stalnega prebivališča od kraja študija ter na dosežen uspeh v srednji šoli (upoštevata se 4. letnik in točke na maturi), povprečni oceni dosedanjega študija, nekateri pa boste dobili še dodatne točke za izjemne uspehe ter za težke socialne ali zdravstvene razmere. Torej, več točk boste zbrali, prej boste na vrsti za vselitev v dom.

Cene študentskih domov

Lokacije študentskih domov in dijaških domov, ki imajo ustrezne kapacitete za bivanje študentov, so vsako leto določene v razpisu za vsako visokošolsko središče: v Ljubljani, Kranju, Kopru, Portorožu, Izoli, Novi Gorici, Mariboru, Celju, Murski Soboti, Novem mestu in Velenju.

V Ljubljani, kjer se študentski domovi nahajajo na Viču, za Bežigradom, v Rožni dolini, centru ter v Šiški, se cene gibljejo od 40 do 130 evrov.

– V Mariboru pa se domovi nahajajo na Tyrševi ulici, ob Gosposvetski cesti ter na Lentu. Študenti, tisti, ki boste bivali v štajerski prestolnici, boste za študentski dom plačali ceno, ki se giblje od 60 do 130 evrov.

– Na Primorskem imate na voljo tri študentske domove, in sicer v Portorožu, Kopru in Izoli, kjer se cene gibljejo med 71 in 111 evri, pri čemer ni vključena subvencija.

– V Novi Gorici boste za bivanje v domu odšteli od 100 do 150 evrov na mesec.

– V Kranju pa se cene gibljejo od 77,50 (dvoposteljna soba, subvencionirana stanarina) do 182 evrov (enoposteljna soba, ekonomska stanarina).

– Tudi v Novem mestu imate možnost bivanja v Dijaškem in študentskem domu, cena se giblje od 105 do 185 evrov na mesec, odvisno od tipa sobe.

– V večini krajev imate tudi možnost bivanja v zasebnih študentskih domovih ali pa bivanje v dijaškem domu, kjer imajo po navadi določeno število sob namenjene študentom (največkrat je ta del doma ločen, npr. eno nadstropje namenjeno študentom).

 

Druga možnost: subvencionirane sobe pri zasebnikih

Subvencioniranih sob je precej manj kot mest v študentskih domovih, postopek za dodelitev sobe pa je isti kot za študentski dom. Lastniki sob od države na razpisu dobijo koncesijo, da lahko oddajo študentom sobe po subvencionirani ceni, za katero vam morajo znižati najemnino. Letos je ta subvencija znašala 32 evrov, najemnina, ki jo je določil lastnik, pa najmanj 60 in največ 120 evrov, v kar pa niso všteti mesečni stroški plina, vode, elektrike ipd. Sobo s subvencijo si morate poiskati sami.

Študentska soba pri zasebniku brez subvencije

Prosto sobo ali stanovanje, če namestitev išče več prijateljev ali kolegov, lahko poiščete na različnih spletnih straneh, kot so www.nepremicnine.net, www.dostop.si/kamrica.aspx, www.svetovalnica.com/sobe, www.mojcimer.si, ter na oglasnih deskah vaše fakultete, priporočamo tudi družbena omrežja (Stanovanjce). Cene so zelo različne, za enoposteljno sobo boste v Ljubljani odšteli od 120 pa vse do 250 evrov, na Obali od 150 do 200, v Mariboru pa od 100 do 250 evrov (brez vključenih stroškov). Končna cena je običajno odvisna od lokacije, starosti in opremljenosti stanovanja. Poleg tega ni zanemarljivo dejstvo, ali ste v sobi sami ali pa si jo delite še z drugim študentom ter morda celo lastnikom oz. lastnico stanovanja. V zadnjih primerih se večkrat zgodi, da takšne sobe nimajo lastne kopalnice, kuhinje in lastnega vhoda, kar posledično zniža višino najemnine. Za večino stanovanj boste morali skupaj s cimri plačati varščino, ki znaša okoli tri mesečne najemnine. Če stanovanja ne poškodujete ali kako drugače uničite, vam bo lastnik varščino vrnil po koncu vašega bivanja.

Študentska soba že poleti
Priporočamo vam, da se podate v lov za svojo sobo že na začetku poletja. Če se boste selili v stanovanje, se že prej pozanimajte, kakšne pravice imate kot najemnik, vedno pa se odločite za sobo, kjer sklenete tudi najemniško pogodbo.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR