Ozdravite se odlašanja! Odlašanje je ena izmed navad, ki jo je dobro omiliti, če želimo zmanjšati stres ob pripravah na kolokvije in izpite. Dobro je da poznamo vzrok in »zdravilo«, ki ga odpravlja.

  • Učinkoviti študenti si že dneve pred začetkom učenja večkrat na dan za 1 do 2 minuti pogledajo knjigo. To ni iskanje informacij, temveč le pregled v smislu »Kaj je v tej knjigi zanimivega?«
  • K temu lahko dodamo še »pravilo petih minut«. To zapoveduje, da naj bo prvo »resno« učenje namenjeno pregledu celotne knjige ali gradiva in naj ne bo daljše od 5 minut.
  • Šele naslednji dan lahko nadaljujete s spoznavanjem celotnega gradiva in se potem, ko vam je vse znano, lotite prvega poglavja.
  • Tudi ko ste že globoko v učenju si večkrat na dan za 1 do 2 minuti poglejte gradivo, ki vas še čaka in gradivo, ki ste ga že obdelali.

Pred začetkom učenja ste knjigo vzeli v roke 25-krat v iskanju zanimivih informacij, prvi dan učenja ste pregledali celotno gradivo v petih minutah in naslednji dan še bolj natančno raziskali celotno gradivo. S tem ste sprožili svojo nagnjenost k zaključevanju. Tako kot poskrbi, da v kinu pogledamo film do konca, skuhamo večerjo do konca, bo poskrbela tudi za to, da gremo skozi vse gradivo, ki smo ga pregledali.

Miselne predstave

Se zavedate svojih miselnih predstav? Filmi, ki si jih vrtimo v glavi, stvari, ki si jih govorimo, določajo odnos, ki ga imamo do določene naloge. Pri opravilih, s katerimi odlašamo, lahko s spremembo naših miselnih predstav vplivamo na nivo motivacije. Pomislite na nekaj nalog, s katerimi odlašate in v naslednjih vrsticah poiščite opis, ki najbolj ustreza tistemu, kar se dogaja v vaši glavi.

  • Pogost način kako biti nemotiviran lahko imenujemo »biti sredi naloge«. Vedno ko se spomnimo učenja za izpit, si živo predstavljamo kako je biti sredi učenja,
    predstavljamo si strani, ki jih je še treba prebrati, podoživimo občutke utrujenosti in podobno. To je dober recept za demotivacijo nad nalogami, ki same po sebi niso zabavne ali prijetne.
  • Za naloge, ki so prijetne, je to odličen način motiviranja: torej če si predstavljamo, da smo sredi okusnega kosila ali sredi žurke v družbi prijateljev nas bodo čustva,
    ki jih bomo ob tem podoživeli, močno motivirala.

Užitek ob opravljenem delu

Vprašajte študente, ki so močno motivirani tudi za težke ali nezanimive izpite in ugotovili boste naslednje:

1. Ko pomislijo na izpit, imajo v mislih predstavo že opravljene naloge. Izpit je opravljen, ocena vpisana.

2. Takoj zatem v mislih vrtijo filme dolgoročnih dosežkov, ki jih bo ta izpit omogočil: npr. najem sobe skupaj s partnerjem, boljše reference za pridobitev želene službe. Drugi imajo v mislih, kaj pomembnega, zahvaljujoč temu izpitu, ne bodo izgubili: obdržali bodo morda štipendijo.

3. Ob vsem tem si v mislih rečejo še kaj takega kot: »Kako bo super, ko bom …« in ob tem začutijo vse občutke, ki ponavadi spremljajo doseganje takih ciljev. V tem pozitivnem stanju in z  jasno predstavo kaj vse jim bo ta knjiga, ta izpit, ta profesor s svojo oceno omogočil v življenju – ali vas preseneča, da so tako motivirani?

Najverjetneje nezavedno nekaj podobnega že počnete na področjih, kjer ste zelo motivirani. Skrajni čas je, da te strategije začnete uporabljati tudi načrtno. S strategijo »gora dela« se demotiviramo, ko smo pred velikimi, kompleksnimi nalogami, npr. težjim izpitom ali večjim opravilom: npr. pospravljenjem cele hiše. Če imamo občutek, da je pred nami ogromna količina dela in ne vemo, ne kje, ne kako bi se lotili študija, imamo verjetno v mislih naslednjo predstavo: vizualno je naloga tako velika in tako blizu, da ne zaznavamo ne njenih meja ne oblike. To bi lahko primerjali z oblakom. Če ga gledamo od daleč, vidimo njegove meje in obliko. Če bi se zelo približali ali celo stopili vanj, pa bi imeli občutek da smo v megli.
Zdravilo:
Vizualno predstavo, ki je tako blizu in zato deluje tako velika, bomo najprej v mislih odmaknili v daljavo. Naslednji korak je, da nalogo, ki zdaj ni večja od borovnice razdelimo po vsebini in po opravilih. Po vsebini npr.: treba je naštudirati knjige X, Y in Z, obvladati teoriji A in B in znati izračunati povprečja ter najvišje vrednosti grafov C … Potem jo razdelimo še na vrsto manjših, lahko obvladljivih nalog, npr.: najprej bom povprašal starejše študente po njihovih izkušnjah na tem izpitu, nato si bom izposodil in prekopiral knjige, prebral knjigo X, sproti podčrtaval in naredil zapiske … Na ta način od ogromne naloge ostane le kopica lahko izvedljivih opravil.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR