»V Sloveniji sem se vpisala na Turistiko v Portorožu, na katero bi bila tudi sprejeta, vendar se mi je tujina zdela veliko boljša opcija kot odskočna deska za prihodnost, saj je delo v tujini veliko lažje dosegljivo s tujo diplomo. Študij na HTMi se zelo razlikuje od načina študija v Sloveniji, predavanja se odvijajo v blokih po 2 uri skupaj in so razporejena od 8 zjutraj do 6 zvečer, z 2 urnim odmorom za kosilo. V prvem letniku imenovanem Certificate je manj predavanj, več časa porabiš za praktično delo v kuhinji in strežbi. V drugem, tretjem in četrtem letniku (Diploma, Higher Diploma in BSc) je dela za faks več, pripravljajo se razni skupinski projekti, ipd. V teh treh letnikih so predavanja razporejena od ponedeljka do četrtka in vsak dan so na urniku največ trije predmeti, petek pa je navadno prost dan, tako da je časa za učenje, sprostitev in zabavo več kot dovolj. Poleg praktičnega dela v sklopu faksa (delo v strežbi, v kuhinji in v baru), imamo po prvem in drugem letniku še obvezno 6 mesečno prakso v hotelu. Predmeti se v vsakem letniku razlikujejo, tako da je zelo težko izbrati najljubšega. Eden izmed predmetov, ki se ohrani skozi vsa leta je Sorenberg Concept, ki je zelo zanimiv zaradi skupinskega dela in dejstva da lahko izraziš svoje ideje in izvirnost, saj vsaka skupina naredi koncept za restavracijo v prvem letniku, za hotel v drugem in za dogodek v tretjem letniku. Vse potrebno gradivo študenti dobimo neposredno od fakultete in ne prinaša dodatnih stroškov za študenta. Na kampusu je tudi knjižnica s strokovnim gradivom potrebnim za delo. Šola ima dobro organiziran center, ki pomaga študentom pri pridobitvi obvezne prakse in s prakso si študent sam lahko odpre veliko vrat, ki pomagajo pri kasnejši zaposlitvi. Osebno je bila to zame neverjetna izkušnja in če bi še enkrat izbirala bi se enako odločila.«
»Za sprejem na HTMi je treba napisati dobro motivacijsko pismo, dobiti dobra priporočilna pisma, znati angleščino na dosti visokem nivoju in podobno. Večino dela, ki sem ga zaenkrat imela na HTMi je bilo skupinskega. Za to porabim kar nekaj ur oz. dni (pisanje raznih poročil in esejev, opravljanje različnih raziskav, prebiranje literature ipd.). Na naši šoli imamo približno enako teorije in prakse. V prvem letniku polovico letnika delamo v kuhinji in drugo polovico v strežbi. Na predavanja je treba hodit. Profesorji vsako uro vpišejo prisotnost. Za težji predmet bi označila F&B cost control, saj se pri tem predmetu uporablja veliko matematike, ki je še toliko težja za razumevanje, če je predavana v tujem jeziku. Študijsko literaturo, ki jo rabimo, dobimo večinoma v elektronski obliki, ostale knjige pa tudi lahko najdemo v šolski knjižnici. Mlajšim vrstnikom, ki želijo študirati to smer, bi svetovala, da se vpišejo na HTMi, saj imamo zelo dobre profesorje in program,
imamo namreč veliko predmetov, ki jih – vsaj kakor vem jaz – v Sloveniji ni. Je veliko prakse, kar te nauči vsega, česar te učbeniki ne bodo nikoli. Družiš se z zelo različnimi
ljudmi in tako spoznaš različne kulture in njihove navade, kar zelo prav pride pri delu na našem področju. Ker je to ena izmed najboljših šol za hotelirstvo in turizem na svetu, imaš tudi za kasnejšo zaposlitev odlične možnosti. Med študijem nimamo prav veliko časa za druge stvari, še posebej ne v obdobjih z izpiti. Študentsko delo bi poleg študija težko opravljala, izkušnje pa vseeno nabiram, saj imamo po koncu študijskega leta polletno prakso.«
»Prva dva meseca v semestru sta navadno bolj mirna, zadnja dva pa najbolj intenzivna in zahtevata največ učenja. Dnevno delo za faks obsega domače naloge in prebiranje listin, ki jih profesorji razdelijo. Najtežji del šole so skupinske naloge, saj skupine sestavijo profesorji in se lahko zgodi, da niso vsi v skupini enako vestni. Praksa obsega dobrih 40 vsega dela, kar pride prav, ko dobiš prakso v hotelu, saj poznaš že vse osnove. Najbolj zanimiv predmet je servis, saj včasih strežeš tudi VIP gostom. Predavanja so obvezna, vsakega lahko zamudiš samo 3x. Največ študentov označuje za težji predmet Food and Beverage Cost Control, ker je večji del matematika. Vse knjige se dobi v knjižnici, študijsko gradivo pa se plača že s plačilom šolnine. Na našem faksu mi je najbolj všeč, da je praksa zagotovljena, v višjih letnikih se lahko prijaviš za prakso skoraj povsod po svetu, veliko študentov se odloči za Ameriko ali Azijo. Mlajšim vrstnikom priporočam, da se naučijo nemško, ker bo tako prvi letnik skupaj s prakso občutno lažji. Meni osebno ostane dovolj časa, da zvečer igram igrice ali gledam serije. Delati poleg študija je težje, tudi ni kraja kjer bi lahko. Šola priredi veliko iger, dogodkov in tekmovanj, kjer se lahko sodeluje.«
»Odločitev za študij v tujini so zame sanje, ki so postale realnost. Sprejemni izpit je ključnega pomena za vpis na katerokoli glasbeno univerzo. Komisija izmed odličnih glasbenikov izbere le najboljše. Ker veš, kako težko je to doseči, si na faksu še toliko bolj predan študiju in delu. Graški jazz oddelek ponuja res kvaliteten študij z dolgoletno tradicijo in s cenjenimi profesorji iz Evrope in Amerike. Če želiš postati dober jazz glasbenik moraš živeti v okolju, kjer je jazz prisoten vsakodnevno, kjer imaš možnost obiskovati dobre koncerte in igrati z dobrimi glasbeniki. Živim s tremi kolegi iz Slovenije, s katerimi tudi skupaj študiramo, in večino prostega časa porabimo za odkrivanje nove glasbe, debatiranja, skupnega igranja in obiskovanje koncertov.«
