Kako se lotiti debele knjige?

Najprej preletite kazalo, nato preberite povzetek in prelistajte knjigo, nato pa študirajte po poglavjih in obenem ponavljajte že predelano.

In kako se učiti, da si čim prej zapomnimo čim več?

  • Najbolje si zapomnimo informacije, ki jih usvajamo s sodelovanjem različnih čutov. Zato ni dovolj le branje – izpisujte si, narišite miselni vzorec, podčrtavajte, če pa lahko, pa stvar izvedite tudi v praksi (če imate res dovolj časa). Prosite koga, da bere vaše zapiske naglas, vi pa pozorno poslušajte.
  • Povezujte nove podatke s starimi. Strokovno je dokazano, da lahko sprejmemo le od 20 do 30 % novih informacij, vse ostalo pa povežemo z že znanim. Najdite torej povezave med vašimi maturitetnimi predmeti in med učenjem enega boste ponavljali drugega.
  • Pri učenju pojmov, ki jih med seboj težko razumsko povežete, uporabljajte čim bolj nenavadne asociacije. Domišljijske predstave naj bodo čim bolj nenavadne, napihnjene, nore in še kaj, in z njimi si boste z lahkoto pomagali. Priporočljivo pri učenju besed tujega jezika.
  • Možgani misli oblikujejo v sistem, zato jim pomagajte in že sami ustvarite miselni vzorec, vanj pa vpišite ključne besede. Uporabljajte najrazličnejše barve in znake.

Kako časovno načrtovati učenje?

Najprej se psihično pripravite na učenje, nato pa k delu. Po uri intenzivnega učenja potrebujete od 5 do 10 minut odmora (pojdite na svež zrak, pretegnite se). Če vam že teče voda v grlo in se nameravate učiti 12 ur, vedite, da vmes potrebujete dve uri daljšega odmora. Tako boste veliko bolj učinkoviti, kot če bi 12 ur neprestano buljili v knjigo in na koncu ugotovili, da niti tega ne veste, kje se vas drži glava. V teh dveh urah si privoščite sprostitev v obliki športa, notranjo moč pa lahko poiščete z meditacijo. Ne čakajte na zadnji trenutek. Naredite načrt učenja (in se ga potem tudi držite!) z nekaj uricami dnevno.

Kako pristopiti k nalogi?

K vsaki vrsti preverjanja znanja morate pristopiti na svojevrsten način.

  1. Pisni izpit: preletite naloge in ugotovite, koliko časa vam bo vzelo reševanje posamezne naloge. Začnite pri nalogah, katerih rešitve tako rekoč stresete iz rokava, in šele na koncu se ubadajte z najbolj zapletenimi. Če ne veste pravega odgovora, lahko ugibate. Še vedno imate možnost, da ste zadeli. Posebno to velja pri nalogah, kjer je treba obkrožiti pravilni odgovor. Na koncu odgovore nujno preglejte. Za to si vzemite vsaj 5 minut časa. Še enkrat pozorno preglejte tudi vprašanja, da ne boste po pomoti izpustili kakšnega.
  2. Ustni izpit: tu se najbolje odrežejo tisti, ki imajo dobro razvito veščino retorike. Še preden boste pristopili k izpitu, si boste izbrali vprašanja in imeli boste nekaj časa, da si na list zapišete oporne točke, po katerih boste odgovarjali, kar je veliko lažje kot neposredno odgovarjanje. Ko začnete odgovarjati, govorite glasno, razločno in smiselno. Vedno naredite nek kratek uvod, jedro in misel tudi zaključite. Če slučajno ne poznate odgovora, začnite govoriti o stvari, ki je povezana z vprašanjem. Verjetno vam bo profesor dal kakšno podvprašanje in mogoče se celo spomnite pravega odgovora. Nikoli ne molčite. To je kot priznanje »Ne znam.«
  3. Esej: pri eseju dobite nekaj podvprašanj, ki naj vam služijo kot kažipot pri pisanju vašega izdelka. Lahko so vprašanja zelo podrobna, zato morate res dobro poznati predpisane knjige. V uvodu opredelite jedro problema. V jedru začnite odgovarjati na vprašanja. Že pred pisanjem na posebnem listu oblikujte shemo, kjer opredelite ključne točke, ki jih morate omeniti v eseju. S tem se boste izognili nepomembnostim in izgubljanju na stranpoteh. Lahko napišete še tako dober esej, a če ne boste odgovorili na zastavljena vprašanja, ne boste dobili točk. Pa še to: ne »mlatite prazne slame« – obračanje stavkov samo zato, da bi dobili ustrezno dolžino eseja, se vam ne bo obrestovalo. Pozorni bodite tudi na slovnično pravilnost vašega izražanja.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR