Od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej se pojavlja oznaka »generacija X«, ki pomeni socialno, kulturno in življenjsko neizoblikovano generacijo, za razliko od generacije 60-ih in 70-ih let preteklega stoletja, ki so jo zaznamovala udarna študentska gibanja. Smo torej res generacija, ki samo brezciljno tava?
Ali so slovenski študentje res v slepi ulici?
Gospa Vojko Žerovnik iz zavoda Izida, ki se ukvarja s pomočjo mladim pri pripravi na izbiro poklica in pri načrtovanju kariere pravi, da slovenska mladina pogosto ne ve, kaj bi v življenju radi počeli. Ob vpisu na fakulteto so se najpogosteje odločali le za študijski program, poklicev, ki jih bodo potem lahko opravljali, pa niso poznali. Tudi med samim študijem še vedno ne spoznajo vseh zaposlitvenih možnosti, ki se jim odpirajo po diplomi.«
Ustvarjalna pot iz začaranega kroga
Žerovnikova opaža, da nakteri že pred študijem intuitivno ugotovijo, kaj je zanje primerno in kaj ne, mnogi pa imajo s tem težave. Tistim predlaga, da naredijo seznam zanimivih poklicev ter jih analitično ovrednotijo. Zberejo naj informacije o zahtevanih kompetencah za vsak poklic posebej, o izobrazbi, veščinah, dodatnemu neformalnemu znanju, pričakovanih lastnostih in sposobnostih, pozanimajo naj se, kje se je mogoče zaposliti, kako pridobiti dodatna znanja ipd. Izrednega pomena je, da se seznanijo s pričakovanji delodajalcev in spoznajo delovna okolja. Najboljše pa so neposredne izkušnje o delih, ki študenta zanimajo in si jih pridobi s študentskim delom, prakso ali prostovoljnim delom. Meni, da bi lahko najbolj pomagali karierni centri na fakultetah, ki bi poleg organiziranja stikov z delodajalci in iskanja zaposlitve morali zagotavljati tudi poklicno in karierno svetovanje ter pomoč pri izdelavi kariernih načrtov.
Rešitev je v uskladitvi ambicij z osebnostjo
Sogovornica nam je o povezavi med osebnostjo in poklicem povedala: »Poklicna kariera je za vsakega posameznika prav tako enkratna, kot je enkraten on sam. Zaradi tega je nujno, da se dodobra spozna, da ugotovi, kakšen je, kakšni so njegovi najmočnejši potenciali in tudi, kje so njegove šibke točke. Potem mora ugotoviti, na katerih področjih lahko svoje potenciale najbolje uresniči in zadovolji svoja pričakovanja. Povezati mora spoznanja o samem sebi z informacijami o poklicih in to je tista osnova, na kateri lahko uspešno gradi svojo kariero.« Dodaja, da je vsekakor treba vedeti, kaj nas veseli ter kakšno delo nam nudi zadovoljstvo, po drugi strani pa je enako pomembno, da se zavedamo, česa ne maramo, kaj nas dolgočasi in kje se počutimo nelagodno.
Optimistično v prihodnost
Dijaška leta odpirajo pot v študentsko obdobje, oba obdobja pa sta vsekakor obdobja iskanja identitete in usklajevanja lastnih percepcij z vlogami odraslosti, kakršne nam servira družba. Iz slepe ulice vsakdo lahko poišče pot s samoopazovanjem in optimizmom. S konstruktivnim soočanjem, z občutkom notranje neizpolnjenosti bomo dokazali, da naša generacija ni nedefinirana ampak nasprotno: da ne bo sledila od zunaj postavljenim vzorcem in pričakovanjem.
