SONY DSC1. ADITIVI so dodani v hrano, da ta doseže dolgotrajno obstojnost, svežino, teksturo in barvo. Označeni so s črko E, odobreni pa so s strani Evropske komisije. Določeni Eji so za zdravje v celoti neškodljivi (npr. E101 ki je vitamin B), določeni pa lahko izzovejo alergijske reakcije, migrene, želodčne težave itd. Svetujemo, da se izogibate živilom, ki vsebujejo potencialno nezdrave Eje. Vendar pozor, precej proizvajalcev raje napiše celotno ime aditiva, npr. karagenan namesto E407, saj na tak način izgleda, da je živilo brez Ejev.

Oglej si seznam škodljivih in neškodljivih aditivov

Pesticidi_22. PESTICIDE lahko teoretično najdemo v vseh živilih. Najdemo jih v sadju (tudi vloženem), zelenjavi, žitih (posledično v moki, pivu), čajih, začimbah, zeliščih, v kavi, kakavu, tudi v medu, mleku, oreščkih, drobovini živali (jetra). Uporabljajte zelenjavo in sadje, pridelano doma in lokalno, ali pa pridelano na ekološki način, ki ni podvržena večjim transportom in daljšemu skladiščenju.

Kaj pravi Anton Komat o pesticidih …

Krava3. ANTIBIOTIKI IN HORMONI se vse pogosteje uporabljajo pri govedu, perutnini in svinjini. Zdravijo jih z antibiotiki in hormoni, ki pospešujejo njihovo odpornost. Posledično lahko ti ostanejo tudi v hrani, zaradi prevelike uporabe pa lahko živali postanejo na njih imune. Gordana Toth, univ. dipl. inž. živil. teh. pojasnjuje, da EU zakonodaja sicer predpisuje najvišje dovoljene meje ostankov antibiotikov v krmi in hrani, njihova uporaba pa se vedno bolj zaostruje zaradi razvoja odpornosti živali na antibiotike.

GSO_24. GENSKO SPREMENJENE RASTLINE uživamo nevede in nehote. Najpogosteje gensko spreminjajo koruzo, sojo, oljno repico, krompir in paradižnik. Nevede lahko jeste gensko spremenjeno hrano, saj sojine derivate in derivate koruze vsebuje kar 60 odstotkov pakirane hrane. Beljakovine iz soje, ki so navadno označene kot ‘rastlinske beljakovine’, najdete v izdelkih na osnovi mesa (npr. nadevi za raviole), uporabljajo pa se tudi pri izdelavi sladoleda. Medtem pa sojin lecitin, ki je na etiketah označen preprosto kot ’emulgator’, najdete v večini čokolad in pudingov, na splošno pa se soja uporablja skoraj v vseh gotovih jedeh in delikatesnih izdelkih. Po evropskih predpisih morajo biti označena vsa živila, ki vsebujejo več kot 1 % gensko spremenjenih sestavin.

Razloge za in proti si oglej v debati med zagovorniki in nasprotniki …

Akrilamid5. AKRILAMID nastane preko kemične reakcije med sladkorjem (ogljikovimi hidrati) in asparaginom (amino kislina), zato ima škrobna hrana, kot sta krompir in žita, večji potencial za njegov nastanek. Raziskave so pokazale, da nastaja pri pripravi hrane na temperaturi višji od 120 °C, zato se izogibajte ocvrtim jedem, saj akrilamid v prevelikih količinah lahko povzroča raka.

Ne pecite nad 120 °C!

Olje_26. TOKSIN HNE se lahko izloča, če je bilo rastlinsko olje, v katerem se je poprej pripravljala hrana, ponovno segreto in uporabljeno oziroma prežgano. Prekomerno uživanje lahko pomeni večje tveganje za razvoj srčnih in rakavih bolezni, možganske kapi, bolezni jeter, Parkinsonove, Alzheimerjeve ter celo Huntingtonove bolezni, zato se izogibajte hitre prehrane, predvsem ocvrte.

Sladkor7. SLADKOR najdemo skoraj v vsaki hrani, ki jo uživamo, tudi npr. v slanih prigrizkih in light izdelkih. Preveč sladkorja ni dobro za telo, saj povzroča vrsto bolezni, od diabetesa, zobne gnilobe pa do okvare srca. Gordana Toth še dodaja da »prehrana bogata z ogljikovimi hidrati (med njimi je najbolj škodljiv prečiščen sladkor), mlečnimi izdelki, mlečno čokolado, kisom in jedmi iz kvašenega testa lahko povzroči kandidozo.«  Kandida je oblika parazitne glivice, ki se v telo pretihotapi skozi hrano, Za infekcije so bolj dovzetne ženske, vendar pri obeh spolih lahko pride do nastanka kronične utrujenosti, depresije, napihnjenega trebuha, debelosti, glavobola, alergij in zmanjševanja spolne sle.

Oglejte si, s čim lahko zamenjate navaden sladkor.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR