Kljub okvari očesa, pa je obiskoval vaško šolo, kjer se je naučil abecede in poštevanke, čeprav nikoli ni videl črk in številk. Dolgo časa se ljudje niso zanimali za potrebe slepih, leta 1785 pa je Valentin Haüy v Parizu ustanovil prvo šolo za slepe. Razvil je svoj sistem pisave za slepe – z železnim pisalom je črke zrcalno vpisoval na debel kos papirja.

Naslednji, ki je skušal ustvariti pisavo za slepe, je bil nekdanji topniški častnik Charles Barbier de la Serre. Problem pa je bil, da je prvotno razvijal skrivno kodo, ki bi omogočila sporazumevanje vojakom v temi, prav tako pa sam ni bil slep, zato se mu je sistem zdel veliko bolj enostaven, kot nekomu, ki ne vidi.

Ravno zato je Braille že pri rosnih dvanajstih letih začel razvijati sistem, ki ga je sestavljalo največ šest pik na znak – nekako tako, kot pri igralnih kockah, učenci pa so te znake lahko otipali s konicami prstov. In kot šestnajstletnik je svoj izum predstavil množicam in tako spremenil življenje slepih.

Leta 1854, dve leti po Braillovi smrti, so pisavo po vsej Franciji tudi uradno uvedli v šole za slepe. Kmalu zatem so začeli izdajati tudi prve knjige z braillovo pisavo. Leta 1878 pa so jo uradno razglasili za mednarodno pisavo za slepe in tako so slepi spregledali s konicami prstov.

In še 5 zanimivosti o Braillovi pisavi:

1. Pisavo za slepe se bere od leve proti desni

2. Pri branju uporabljamo obe roki

3. Povprečna hitrost branja pisave za slepe je 125 besed na minuto

4. Tudi note in glasbeni stavki se lahko zapišejo v braillovi pisavi

5. Knjiga Harry Potter in ognjeni kelih je v braillovi pisavi kar desetkrat daljša!

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR